Pred samim začetkom festivala smo se srečali z njegovo direktorico Loreno Pavlič, ki to funkcijo opravlja že drugo leto zapored, in se z njo pogovarjali o letošnji ediciji, spremembah, ki jih je festival doživel, in obetih za njegovo prihodnost.
Tokrat že drugo leto zapored vodite festival - je kaj lažje?
Gotovo. Res je sicer, da ti prvo leto, ko še nimaš popolnega pregleda nad dogajanjem in uvida v delovanje festivala, veliko pomagata entuziazem in zagon, ki ju čutiš v sebi ob prvem spopadu s tako nalogo. Toda izkušnja enega leta je neprecenljiva, saj ti omogoča boljši pregled nad dogajanjem, poleg tega tudi laže predvidevaš. Nekatere stvari lahko namreč vnaprej predvidiš, predvsem kar zadeva ekipo, s katero delaš. Letos imamo srečo, da smo v glavnem ohranili isto ekipo ljudi. V zadnjih letih se je namreč pogosto dogajalo, da je bil festival za člane ekipe nekakšna odskočna deska pri iskanju službe, zato smo večkrat koga izgubili. A seveda je za festival dobrodošlo tudi, če se mu pridružijo novi ljudje z novo energijo. S tem navsezadnje ohranjamo tudi odprtost, ki je predvidena že v konceptu festivala - kot odprti Otok, mesto, kjer lahko tisti, ki ga to zanima, pridobi nove izkušnje.
Leta 2008 je festival zaradi nenaklonjenosti oblasti, enega glavnih financerjev, odpadel. Kako je tokrat? Ministrstvo za kulturo vam je verjetno bolj naklonjeno. Kaj pa gospodarstvo? Se je odzvalo kljub krizi?
Da, dobili smo novega glavnega sponzorja, MasterCard, sicer pa sta tu še izolska občina in Filmski sklad RS. A povedati je treba, da festival Kino Otok ni bil zasnovan na tržnem imperativu. Če bi bil denar predpogoj za obstoj Kino Otoka, tega gotovo ne bi spremljali vsako leto. Imamo namreč izjemno ekipo prostovoljcev. Vsako leto jih zberemo več kot sto in festival so pripravljeni soustvarjati zgolj v duhu solidarnosti. Seveda, dotok javnih sredstev in sponzorskega denarja nam veliko pomeni, a nič manj tista, morda »nevidna« ali vsaj ne tako vidna pomoč, ki nam jo zagotavljajo sorodne organizacije in društva, vsi tisti, ki se jim na posebnem mestu zahvalimo tudi v katalogu. MasterCard nam je pomagal tudi vsebinsko obogatiti festival, v sodelovanju z njimi smo namreč organizirali foto natečaj, pri katerem sponzor zagotavlja nagrado.
Na lanski ediciji festivala smo lahko prvič videli, da se je začetni koncept, to je osredotočenost na t. i. kinematografije tretjega sveta, razširil, saj se je prvič zgodilo, da se je v tekmovalnem programu znašel film, ki ni prihajal iz teh kinematografij. Letos pa je ta trend še bolj očiten.
Res je. Razmere so bile v času, ko se je festival rodil, precej drugačne. Takrat tovrstnih filmov skorajda ni bilo mogoče videti v domačih kinodvoranah, zato se je festival odločil, da bo zapolnil ta manko. Ni šlo zgolj za geografsko zamejitev, pač pa za dejstvo, da se je festival zavezal, da bo predstavljal tiste kinematografije, ki so sicer zapostavljene in jih ni mogoče videti. Tak pa je konec koncev tudi ameriški neodvisni film, saj se mora tudi ta resnično potruditi, da pride do kinodvoran, kaj šele, da bi ga videlo širše občinstvo. In navsezadnje, ugotovili smo - lep primer tega je lanski zmagovalec, Princ Broadwaya -, da je tudi v neodvisnem ameriškem filmu mogoče najti tretji svet. Zakaj bi se torej geografsko tako omejevali in izgubljali veliko zanimivih del?
Kdo pa opravlja selektorsko delo? Je ta funkcija prepuščena eni osebi - lani je bila selektorica tekmovalnega programa Tiziana Finzi - ali skupini?
Letos smo selektorsko delo opravili skupaj. Pa tudi sicer se je koncept festivala - tudi kot posledica skupinskega selektorskega dela - malce spremenil. Najbolj nazoren primer spremembe, ki jo je prinesel skupni pristop k selekciji, je umik sekcije Prijatelji in nadomestitev s sekcijo Mojstri. Sekcija Prijatelji je bila namreč zasnovana tako, da je vsak izmed treh kritikov oz. kuratorjev (Olaf Müller, Neil Young, Koen van Daele, Helmut Grouschup) povabil enega avtorja in njegovo delo. Tokrat pa so selektorsko delo opravili skupaj in tako je nastala sekcija Mojstri.
Kako vidite prihodnost festivala Kino Otok? Se bo programsko širil?
Festival bo svojo ponudbo vsako leto oplemenitil in obogatil, a ne v smislu širitve programa oziroma večanja števila festivalskih dni, temveč želimo predvsem pritegniti nove skupine ljudi in dodati nove izobraževalne vsebine. Festival mora ostati odprt in zagotavljati prostor, kjer lahko tisti, ki si to želi, pridobi nove izkušnje.
Iz tiskane izdaje Dela