Ma. J.
Havana - Castro je še posebej razočaran nad Ahmadinedžadovim zanikanjem holokavsta. »Židje so živeli življenje, ki je mnogo težje kot naše. Ničesar ne moremo primerjati s holokavstom,« je dejal nekdanji kubanski predsednik. Prepričan je, da bi Iran lahko podpiral idejo miru, če bi le »priznal 'edinstveno' zgodovino antisemitizma in poskušal razumeti, zakaj se Izraelci bojijo za svoj obstoj«. Po drugi strani pa je Castro dejal, da razume tudi iranske strahove glede izraelsko-ameriške agresije.
V peturnem pogovoru z ameriškim novinarjem Jeffreyjem Goldbergom, ki ga je na Kubo povabil osebno, je kubanski voditelj še posvaril, da bi lahko konflikt med Iranom in Zahodom, ki se vse bolj zaostruje, privedel do jedrske vojne. Castro namreč meni, da sankcije in grožnje Iranu ne bodo preprečile, da bi poskušal izdelati jedrsko orožje.
Sicer pa je El Comandante v intervjuju pod vprašaj postavil tudi lastna dejanja, storjena med kubansko raketno krizo leta 1962. Na vprašanje, ali bi Sovjetski zvezi tudi dandanes priporočil, naj bombardira Združene države Amerike, je tako odgovoril: »Potem ko sem videl, kar sem videl, in izvedel, kar vem sedaj - ni bilo vredno.«