Potem ko je floridski krščanski pastor Terry Jones napovedal sežiganje Korana ob deveti obletnici terorističnih napadov na ZDA, so namero obsodili Evropska unija, Združeni narodi in Vatikan. Slednji je namero označil za "nezaslišano in nevarno" dejanje.

Vatikan - Svet za medverski dialog pri Svetem sedežu je v izjavi zapisal, da je novico o napovedanem sežiganju kopij Korana "sprejel z veliko zaskrbljenostjo". Vsaka religija ima pravico pričakovati spoštovanje in zaščito svojih svetih knjig, krajev čaščenja in simbolov.

Terry Jones, vodja samooklicane cerkve z okoli 50 registriranimi člani, je v torek za ameriško televizijo CNN zatrdil, da vztraja pri tem, da bo v soboto, 11. septembra, na deveto obletnico terorističnih napadov na ZDA, sežigal Korane. Jones trdi, da islam prihaja od hudiča, ker pač ni skladen s krščanstvom, zato mu je treba dati nedvoumno opozorilo.

Njegovo namero so že obsodili verski voditelji in tudi visoki predstavniki administracije ameriškega predsednika Baracka Obame, obsodbam pa se je danes pridružila tudi visoka zunanja predstavnica EU Catherine Ashton. "Ostro obsojamo vsakršno tovrstno dejanje," je v Bruslju sporočila tiskovna predstavnica Ashtonove Maja Kocijančič in ob tem izpostavila, da EU spoštuje vse veroizpovedi. "To ni razumno dejanje," je še sporočila.

Posebni odposlanec ZN za Afganistan Staffan de Mistura je prav tako posvaril pred sežiganjem Korana. Če bo to dejanje uresničeno, bo samo še prispevalo k novim argumentom tistih, ki so proti miru in spravi v Afganistanu, je dejal Mistura. Krovna agencija za koordinacijo lokalnih in mednarodnih organizacij v Afganistanu pa je opozorila, da bi lahko nameravano dejanje povzročilo smrt številnih nedolžnih civilistov.

Namero ameriškega pastorja sta kritizirala tudi generalni sekretar zveze Nato Anders Fogh Rasmussen in poveljnik ameriških enot v Afganistanu, general David Petraeus. Menila sta, da bi napovedano dejanje ogrozilo zavezniške vojake v Afganistanu.

Zgodovina uči: onečaščenje muslimanskih simbolov ima posledice

Napovedano množično sežiganje Korana ni edini primer poskusa onečaščenja svete knjige muslimanov, ki je v preteklosti sprožilo ostre in ponekod tudi nasilne demonstracije po svetu.

Maja 2005 je ameriška revija Newsweek poročala, da naj bi pazniki v ameriškem zaporu v Guantanamu, v katerem so zaprti teroristični osumljenci, v stranišče metali Koran. To je izzvalo demonstracije na območju Gaze, Zahodnem bregu, v Pakistanu in Afganistanu, v njih pa je umrlo 14 ljudi. Spričo izgredov je Pentagon ukazal preiskavo, medtem ko je Newsweek umaknil zgodbo in se opravičil.

Maja 2008 je v Afganistanu proti onečaščenju Korana protestiralo na tisoče ljudi, potem ko je ameriški vojak v Iraku kopijo Korana uporabil za strelsko tarčo. Vojaka so odpustili iz ameriške vojske, ameriški predsednik George Bush pa se je opravičil iraškemu premieru Nuriju al Malikiju.

Avgusta 2009 je jezna množica muslimanov v pakistanski Gojri zahodno od Lahorja zaradi domnevnega onečaščenja Korana ubila sedem kristjanov in zažgala 40 hiš in cerkva. Objava 12 karikatur preroka Mohameda v danskem časopisu septembra 2005 pa je povzročila ostro jezo in ogorčenje muslimanov po vsem svetu.