Na skorajšnjo ustanovitev skupnega podjetja slovenskih, hrvaških in srbskih železnic, ki naj bi oživilo, predvsem pa pospešilo tovorni promet na precej opustelem X. koridorju, je slovensko javnost kar nekako mimogrede opozoril predsednik vlade Borut Pahor. Skupno družbo Kargo 10 s sedežem v Ljubljani naj bi po slovenskih napovedih ustanovili že septembra, po srbskih pa najpozneje do konca oktobra. Prometni ministri vseh treh držav so ustrezne dokumente že podpisali, slovenski in hrvaški železničarji čakajo samo še na rešitev formalnosti v Srbiji.
Glavna pridobitev Karga 10, Železnic SHS, kakor na združbo marsikdo pomisli, bo skrajšanje potovalnega časa, kar bo na sicer tehnično precej zastarelih tirih izvedljivo že, če bodo skrajšani mejni postopki. Glavni namen odstranjevanja ovir je pač ponovno odprtje še pred dvema desetletjema najbolj prometne proge med Nemčijo in Turčijo. Po jugoslovanski krizi je namreč primat prevzel IV. koridor skozi Madžarsko, Romunijo in Bolgarijo, kjer zdaj prepeljejo desetkrat toliko tovora kot po X. koridorju, v Dobovi na slovensko-hrvaški meji pa se je promet zmanjšal na četrtino nekdanjega.
Ideja o ustanovitvi Karga 10 je precej več pozornosti kot pri nas vzbudila v Srbiji, podjetju pa bi se radi pridružili še železničarji iz preostalih delov nekdanje skupne države. Čeprav so pobudo za skupno podjetje v resnici pripravili v Ljubljani, kjer poskušajo os München–Istanbul oživiti že nekaj let in so ob drugi uvedbi voženj tudi v praksi dokazali, da se da potovalni čas med Ljubljano in Carigradom ob primerni organizaciji in 24-urni pripravljenosti vseh potrebnih (in nepotrebnih) služb na mejah s sedanjih 65 ur skrajšati na 35 ur, je ostala ob razpravah o slovenskem logističnem holdingu kar nekako v ozadju.
In vendar je za Slovenske železnice zelo pomembna kot vzporedni ali/in rezervni scenarij, saj je tranzitnega prometa med severom in jugom precej več kot koprskega luškega tranzita. Navsezadnje je Luka Koper postala največji partner SŽ šele po zatonu X. koridorja. Če bo ta zdaj spet zaživel, bodo imeli železničarji precej več dela, samo tovor pa lahko poveča prihodke in potegne SŽ iz finančnih težav, ki jih je kriza potencirala.
Je predsednik vlade z omembo Karga 10 pripravljal teren za prenos osrednje pozornosti na X. koridor? Kar bi pomenilo tudi več infrastrukturnih naložb na drugi/novi gorenjski tir mimo Brnika, in ne na drugi/novi koprski tir? Z zavedanjem, da bo pred operabilnostjo slovenskega logističnega holdinga (SLH) treba SŽ sanirati, Kargo 10 lahko v resnici le pripomore k temu procesu.
Če pa se ljudem v Luki Koper in na vsej Obali sedanje stanje res zdi zelo sprejemljivo, naj nehajo navijati za drugi železniški tir, saj je posodobljen prvi tir popolnoma dovolj. In še za tega naj skrbi kar luška uprava, saj je bil tako ali tako zgrajen kot industrijski tir. Ko bodo potrebovali naslednjega, naj si ga pa zgradijo. V takšnem primeru tudi še enega pomola – vsej multiplikaciji navkljub – niti ne potrebujejo, kajti Tržaški zaliv je ekološko preveč občutljiv, da bi lahko prevzel še dodatno obremenjevanje. Na srečo se morski tok še ni spremenil, ker bi sicer našo obalo zalila vsa svinjarija iz Padske nižine. Ekološki fundamentalisti pa bi Luko Koper tako ali tako najraje zasuli in na njenih ostankih nasuli plažo.
Iz tiskane izdaje Dela
