Prodaja stečajnega premoženja Mure je pomembnejša, kot je trgovsko »zbiranje« čim večje vsote denarja za poplačilo priznanih terjatev upnikov. Prodaja praznih in deloma tudi v najem danih proizvodnih prostorov bo drugi, manj pomemben korak v celotnem poslu, gledano z zornega kota ohranitve oblačilne industrije v Prekmurju. Pomembnejši, kar odločilen, bo prvi korak, ki ga bo stečajni upravitelj Branko Đorđevič skupaj s sodiščem naredil s prodajo delujočih hčerinskih družb, katerih stoodstotna lastnica je matična družba Mura v stečaju.
Prvi primer: Največja delujoča hčerinska družba Mura in partnerji, ki zaposluje več kot 1300 delavcev, med njimi več kot osemsto šivilj, ki so izgubile delo zaradi stečaja matične družbe in hčerinskih družb Mura Ženska oblačila, Mura Moška oblačila in Muralista, nujno potrebuje pametnega lastnika. Takšnega, ki se razume na oblačilno stroko in bo v vsakem trenutku vedel, kaj početi s podjetjem. Kupcu takšnega kova ne bo težko odšteti pravzaprav majhno kupnino za družbo Mura in partnerji kot pravne osebe. Od takrat bo samo od njega odvisno, ali bo šivanje oblačil po meri, s čimer se ukvarja Mura in partnerji, ohranil v Murski Soboti ali pa jo bo preselil drugam. Če mu bo uspelo po ugodni ceni kupiti še prostore, v katerih ima Mura in partnerji organizirano proizvodnjo, bo podjetje še naprej poslovalo na dvorišču Mure.
Toda pri prodaji proizvodnih prostorov se lahko zaplete. Izključno zato, ker jih na dražbi lahko nekdo drug kupi po višji ceni od tiste, po kateri jo bo ponudil novi lastnik Mura in partnerji. In če nato ne bo pripravljen plačevati visoke najemnine novemu lastniku prostorov, bo proizvodnjo preselil drugam. Tja, kjer bo imel manj stroškov in s tem večjo možnost za ustvarjanje dobička.
Podoben scenarij je uresničljiv tudi pri prodaji prav tako delujočih hčerinskih družb Mura Evropska hiša mode in Mura Unikat. Matična družba Mura v stečaju prodaja stoodstotna poslovna deleža v obeh družbah za skupaj 458.458 evrov, kar še zdaleč ni previsok znesek. Mura EHM je skrbnica blagovnih znamk Mure, Mura Unikat pa se ukvarja s šivanjem po meri, ima pa tudi lastno blagovno znamko oblačil. Kupec Mura Unikat, ki je menda že na obzorju, se zanima tudi za nakup Mure EHM kot pravne osebe. Kdor koli bo kupil obe družbi, bo imel možnost za celovito proizvodnjo oblačil po meri in tehnologijo za šivanje oblačil z blagovnimi znamkami Mure. To v primeru, da od Mure v stečaju za najmanj 4,5 milijona evrov kupi uveljavljene in pri kupcih še vedno spoštovane blagovne znamke Mure.
Če novega lastnika ali lastnike družb Mura Unikat in Mura EHM ne bo zanimal nakup prostorov, v katerih obe družbi poslujeta, bo njuno dejavnost preselil tja, kjer bo ustvarjal večje dobičke. Na primer v Srbijo, kjer so oblačila blagovnih znamk Mure pri kupcih zelo cenjena. Zato novemu lastniku omenjenih družb ne bo treba veliko vlagati v marketing. Le najel bo nekaj Murinih strokovnjakov, da mu bodo organizirali proizvodnjo in priučili delavce na novi lokaciji.
Takšen razplet prodaje Murinega premoženje je povsem mogoč. To pomeni, da se lahko tudi 1700 delavcev, ki jih še zaposlujejo tri Murine hčerinske družbe, znajde na cesti, proizvodnja oblačil na Murinem dvorišču pa zamre v celoti. Ob takšnem razpletu ne bo več junaka, ki bi se hvalil, da je bil stečaj Murinih družb skoraj idealna rešitev za ohranitev in celo razvoj oblačilne proizvodnje v Prekmurju.
Iz četrtkove tiskane izdaje Dela
