Čeprav je komisarka za pravosodje Viviane Reding pozvala evropske poslance, naj ne »gledajo zgolj črno-belo«, je razprava o položaju Romov v Evropi, ki so jo sklicali po nedavnem izgonu romunskih in bolgarskih Romov iz Francije, razvnela strasbourški avditorij.

Bruselj – Zagotavljanje javnega reda in varnosti je v pristojnosti držav, je poslance poučila luksemburška komisarka, ki je sicer vzela v vednost zatrdila francoskih oblasti, da Romi niso žrtev nikakršne diskriminacije, na temelju ugotovitev izvedencev direkcije za pravosodje, ki proučujejo argumente Pariza, pa bo Berlaymont zahteval še dodatne informacije.

Socialist Hannes Swoboda je bil »šokiran« zaradi »nesprejemljivega stališča« evropske komisije, ki utegne v prihodnje k izgonu Romov spodbuditi tudi druge države, denimo Italijo ali Madžarsko. Francozinja Hélèna Flautre iz skupine zelenih se je strinjala z ogorčenjem avstrijskega kolega, hkrati pa je luksemburško komisarko opozorila na jasna določila evropske listine temeljnih pravic, ki je priložena lizbonski pogodbi. Za Cornelio Ernst iz skupine združene evropske levice (GUE), ki je zahtevala, naj Francija ustavi deportacije, ni dvoma, da (predsednik) »Sarkozy krši evropsko načelo o svobodnem gibanju ljudi«, omenila pa je tudi podobne primere v Avstriji, Nemčiji in Italiji.

»Nihče ne sme biti izgnan zato, ker je Rom,« je v imenu ljudske stranke (EPP) opozorila madžarska poslanka romskega rodu Lívia Járóka, pri izgonih pa je treba odločati o vsakem primeru posebej. »Romunija in Bolgarija nista rešili problemov doma,« je prepričan Mario Borghezio iz evroskeptične skupine Evropa svobode in demokracije (EFD), ki je zatrdil, da »morajo Romi spoštovati zakone«, potem pa pristavil, da »so državljani EU žrtve njihovih zločinov, zato ne marajo Romov v soseščini«.

Skoraj vse poslanske skupine so predložile osnutke resolucij, ki – razen ljudske stranke in evropskih konservativcev – izražajo zaskrbljenost zaradi nedavnih deportacij Romov iz Francije. Zeleni »močno obsojajo ukrepe francoskih oblasti, a tudi drugih članic, ki so usmerjeni proti Romom«, zato jih pozivajo, naj »nemudoma ustavijo izganjanje Romov«. S skoraj enakimi besedami so početje Pariza obsodili tudi v združeni evropski levici, ki opozarja, da »skupinski izgon tepta temeljne pravice, zato nikakor ni sprejemljiv«, medtem ko so socialisti in demokrati (S&D) »zelo zaskrbljeni, ker francoska vlada pod pretvezo človekoljubne pomoči vrača na stotine romskih državljanov EU v matično državo«. Močno jih skrbi tudi »hujskaški in odkrito diskriminatorni govor, ki je značilen za politično razpravo med repatriacijo Romov, kar spodbuja rasistični odnos skrajne desnice«. Liberalci in demokrati (ALDE) prav tako izražajo »močno zaskrbljenost spričo ukrepov francoskih oblasti, pa tudi drugih držav, kar je v nasprotju s pogodbami in zakonodajo Unije, saj gre za razlikovanje na temelju rasne in etnične pripadnosti«. Odločna stališča so štiri poslanske skupine strnile v predlogu skupne resolucije, ki od Francije zahteva, naj ustavi izganjanje Romov, evropski komisiji pa očita »zapoznelo reakcijo omejenega dosega«. A še preden je parlament sprejel stališče do izgona Romov, je francoski državni sekretar za evropske zadeve Pierre Lellouche izjave evroposlancev ocenil kot »pretirane in krivične«.

Evropska komisija je med tem ustanovila skupino izvedencev, ki bodo proučili, zakaj članice Unije ne izrabljajo dovolj evropskih skladov za hitrejšo integracijo Romov. Dvanajst članic Unije, med katerimi je tudi Slovenija, že uveljavlja programe v podporo romskemu prebivalstvu, za katere je skupaj z drugimi ranljivimi sloji državljanov predvidenih skupaj 17,5 milijarde evrov, od tega 13,3 milijarde iz evropskega socialnega sklada (ESS).

Iz četrtkove tiskane izdaje Dela