Zelena luč predlogu zakona o malem delu

Odbor DZ za delo je končal drugo obravnavo predloga zakona o malem delu, ki je sicer doživel ostro nasprotovanje sindikatov in študentov. Razpravljavci so  precej časa namenili dopolnilom k četrtemu členu zakona, ki določa število ur, ki jih lahko mesečno opravi delavec.

Š. Ro., STA
sre, 08.09.2010, 21:19

Ljubljana - Parlamentarni odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide je predlog zakona o malem delu pripravil za DZ. Zahteve sindikatov, da skupino brezposelnih oseb predlagatelj izključi iz zakona, niso bile predložene v dopolnilih in o njih odbor ni odločal. So pa prisotni temu že uvodoma namenili precej razprave.

Največ razhajanj je bilo pri četrtem členu in dopolnilom k temu členu. Odbor je podprl dopolnilo, s katerim so v četrti člen vnesli dikcijo, da se urna postavka usklajuje enkrat letno s povprečno plačo. Sistem lahko namreč z leti postane neskladen s stroški za življenjske potrebščine. Iz opredeljenih omejitev so izključili nevladne organizacije.

Člani odbora niso podprli dopolnil neodvisnega poslanca Franca Žnidaršiča, s katerimi je predlagal zvišanje števila ur, ki jih delavec lahko preko malega dela opravi. Predlagal je, da se omejitev s 720 ur zviša na 1200 ur. Odbor je zavrnil tudi predlog, da bi delavec lahko malo delo opravljal v obsegu največ 100 ur v koledarskem mesecu, saj predlog določa 60 ur.

Razpravljavci so se pričakovano zadržali tudi pri 22. členu, ki ureja prispevke za zdravstveno zavarovanje "malega delavca". Zavrnili so dopolnilo poslancev Vita Rožeja in Tadeja Slapnika (Zares), ki sta predlagala znižanje prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje s predlaganih 9,1 na 2,5 odstotka, za zdravstveno zavarovanje pa znižanje prispevka s 5,96 na 1,5 odstotka.

Državna sekretarka na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Anja Kopač Mrak je pojasnila, da je bistvena dodana vrednost zakona prav vpetost v sistem socialne varnosti. Študentje pa so po njenih besedah zavarovani glede na svoj status. Če delajo, naj prispevajo v skupne blagajne, iz česar imajo tudi določene pravice, je dejala.

Rožej je opozoril še na zahteve po medgeneracijski solidarnosti od sedanje mlajše generacije. Razmerja medgeneracijske solidarnosti namreč zakon rahlja, ocenjuje poslanec. Državna sekretarka odgovarja: "V kolikor ne bomo krepili medgeneracijske solidarnosti, socialna država, kot jo imam sedaj, ne bo mogla preživeti."

Zakon o malem delu je doživel številne kritike s strani sindikatov, študentov in nekaterih strokovnjakov. Ocenjujejo namreč, da malo delo ne bo doprineslo k zaposlovanju za nedoločen čas, temveč bo le še povečalo zaposlovanje v negotovih oblikah dela.

Malo delo bo omejeno po trajanju in po zaslužku. Obdavčeno bo s 30-odstotno stopnjo, poleg študentov ga bodo lahko opravljali tudi upokojenci in brezposelni. Zakon po besedah ministra za delo, družino in socialne zadeve Ivana Svetlika "malim" delavcem prinaša večjo socialno varnost.

Poslanci bodo o predlogu zakona o malem delu najverjetneje odločali že na septembrski seji DZ.

Komentiraj članek

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje je preprosto, vendar pa zaradi spodbujanja kulturne in dostojanstvene razprave pred oddajo komentarjev zahtevamo celostno registracijo. Ste že registrirani? Prijavite se.

Pogoji komentiranja so dopolnjeni!

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje prispevkov na spletni strani Delo.si ni pravica, temveč možnost, ki jo omogoča medijska družba Delo, d. d. S komentarji prispevkov izražate svoje mnenje ali stališče na lastno odgovornost. Za objavo komentarjev, ki bodo na ogled takoj vidni vsem obiskovalcem portala, zahtevamo celostno registracijo z vnosom osebnih podatkov. Kot registriran uporabnik, ki osebnih podatkov v uporabniškem računu ni dopolnil, pa imate možnost oddaje komentarjev, pri čemer si uredništvo pridržuje pravico do objave po lastni presoji.

Uredništvo spletne strani Delo.si in izdajatelj Delo, d. d., spodbujata kulturno in dostojanstveno razpravo in se zavzemata za argumentirano kritiko, ne dovoljujeta pa zlorabe medijskega prostora za izražanje stališč, mnenj ali komentarjev, ki so žaljivi, napeljujejo k sovraštvu ali nasilju, oglašujejo izdelke ali storitve ali so kako drugače pravno sporni.

Po kazenskem zakoniku je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe, kakor tudi za razžalitev, žaljivo obdolžitev in obrekovanje. Uredništvo Delo.si bo pomagalo pri ugotavljanju identitete avtorjev sporočil, če bodo to zahtevali pristojni organi. Podatke lahko na zahtevo sporoči tudi prizadeti osebi zaradi uveljavljanja njenih pravic.

Uredništvo Delo.si bo zato po svoji presoji brisalo sporna sporočila; posameznim avtorjem bo tudi odvzelo možnost komentiranja.

Za vsebino, naslove in priloge sporočil v forumih so odgovorni avtorji sami.

Medijska družba Delo, d. d., uredništvo Delo.si

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!

Komentarji

Prikaži komentarje
Prikaži:
5 komentarjev
5 komentarjev
Stran: <|1|>
Prikaži: