Po porabi mleka na prebivalca v Sloveniji nismo prav posebej zgledni, smo pod evropskim povprečjem. To je povezano tudi z našim načinom prehranjevanja, v katerem bi bolj ozaveščeni o prehranskih lastnostih mlečnih izdelkov te gotovo lahko ustrezneje vključili v vsakdanji jedilnik.
Marjeta Šoštarič
Ljubljana – Kako, koliko ter kakšno mleko in mlečne izdelke vključiti v uravnoteženo prehrano; kaj je res in kaj je laž o mleku, je bila tema okrogle mize, s katero je Gospodarsko interesno združenje (GIZ) mlekarstva Slovenije včeraj začelo svoj drugi, tokrat dveletni krog nacionalne kampanje generične promocije za mlečne izdelke. Projekt, ki ga podpira EU in je nadaljevanje podobne promocijske kampanje za mleko, začete pred tremi leti, je vreden 617.000 evrov. Polovico denarja zanj prispeva Unija, 30 odstotkov nacionalni proračun, 20 odstotkov pa slovenske mlekarne, je pojasnila Ivana Valjavec, predsednica mlekarskega GIZ. Na okrogli mizi, s katero se je začela omenjena nacionalna kampanja, so svoje poglede na uporabno in prehransko vrednost mlečnih izdelkov poleg Valjavčeve predstavili priznani slovenski strokovnjaki: Irena Rogelj s katedre za mlekarstvo na biotehniški fakulteti, klinična dietetičarka Andreja Čampa Širca, dolgoletni demonstrator alpskega smučanja in avtor sistema učenja smučanja UPS Sandi Murovec.
Stare resnice o mleku
še držijo
Poudarili so, da še vedno drži stara prehranska paradigma: mleko in mlečni izdelki se uvrščajo med osnovne skupine živil, ki naj bi jih človek zaužil vsak dan in s tem vzdrževal zdrave prehranjevalne navade, ker poleg energije dajejo organizmu tudi pomembne hranilne snovi, »kot so visoko vredne beljakovine, laktoza ali mlečni sladkor, mlečna maščoba, vitamini in minerali, med njimi je najpomembnejši kalcij, ki je nujen za zdrave kosti in zobe«. Človek naj bi po besedah prehranskih strokovnjakov vsak dan zaužil štiri decilitre mleka, jogurta ali kislega mleka ali šest žlic skute ali pet dekagramov sira. S tem namreč telo prejme pomembno količino kalcija, ki vpliva na čvrstost kosti.
Zelo skromni po porabi masla
»Poraba tekočega mleka (pasteriziranega in trajnega) je 61 litrov, fermentiranih mlečnih izdelkov zaužijemo v povprečju po 25 kilogramov na leto, kar nas uvršča v sam vrh porabe med evropskimi državami, od tega je 18 kilogramov jogurtov, zelo skromni pa smo pri porabi masla, saj ga pojemo komaj kilogram na leto v primerjavi z nekaterimi državami (Francija), kjer je ta poraba tudi osem kilogramov na leto. Sir in skuta pa sta izdelka, ki sta precej uporabljena pri pripravi živil, mednje gotovo spada pica, povprečna poraba na prebivalca je ocenjena na 15 kilogramov. V primerjavi z Grki, ki so evropski rekorderji po porabi sira, pa smo šele na polovici. Kljub vsemu se je poraba mleka v tej obliki v zadnjih letih povečala,« je nanizala Valjavčeva.
Na vprašanje, ali je mleko iz mlekomatov boljše, je bil odgovor nedvoumen: mleko v mlekomatih je surovo in ga je treba prekuhati, sicer je večje tveganje, da se bomo pri domačem mleku okužili, »ker so v surovem mleku vedno lahko prisotne škodljive bakterije, čeprav je molža še tako čista«. S pasterizacijo (toplotno obdelavo pri 45 stopinjah Celzija za nekaj sekund), ki jo uporablja industrija, se ohranja vrednost živila, zagotovljen je varen izdelek in poskrbljeno, da se ne prenašajo patogene bakterije, ki so lahko v mleku.
Iz tiskanega Dela