Ljubljana - Reška policija je končala preiskavo zaradi rezanja hrvaške zastave med predstavo slovenskega umetnika Janeza Janše (pred preimenovanjem je bil Emil Hrvatin) prejšnji ponedeljek v reškem Muzeju moderne in sodobne umetnosti. Policija se je med preiskavo pogovarjala z Janšo in Davorjem Miškovićem, organizatorjem festivala ZOOM, v okviru katerega je bil omenjeni Janšev performans, ter poročilo skupaj z zaseženimi ostanki zastave izročila županijskemu državnemu tožilstvu. Tožilstvo bo presodilo, ali je bilo rezanje zastave s škarjami v sklopu predstave kaznivo dejanje zaradi žalitve ugleda hrvaške države, in se na podlagi tega odločilo za morebitno sprožitev kazenskega postopka.
Na festivalu sodobnih izvedbenih umetnosti od 30. avgusta do 4. septembra so prikazali tri dela na Reki rojenega umetnika Janeza Janše, ki živi in dela v Ljubljani in se je pred leti skupaj s še dvema umetnikoma izzivalno preimenoval po nekdanjem slovenskem premieru. V njegovih delih se prepletajo performans ter vizualni in multimedijski pristop. Delo, s katerim se ukvarjata policija in tožilstvo, ima naslov Življenje (v nastajanju) in je mešanica razstave, instalacije ter predstave, v kateri kot izvajalci sodelujejo tudi gledalci: lahko pojejo, govorijo, na listke pišejo svoje misli itd.
Janša je na Reki gledalce, kar je bil del izvedbe, povabil k sodelovanju z besedami: »Sram vas je lastnega naroda. Vzemite škarje in razrežite zastavo. Odrezane koščke pustite na tleh.« Gledalci so se odzvali, to pa je tako vznemirilo reškega performerja in vojnega veterana Krešimirja Mustaća, da je vložil kazensko prijavo proti Janši, organizatorju in Muzeju moderne in sodobne umetnosti. Policija je v petek privedla na zaslišanje Janšo in organizatorja Miškovića, kot morebitno dokazno gradivo pa odnesla ostanke razrezane hrvaške zastave, ploščo z natisnjenim navodilom (zgoraj citiranim) in pištolo, ki je bila rekvizit.
Še preden je tožilstvo ugotovilo, ali ima Janšev nastop lastnosti kaznivega dejanja, o čemer naj bi dokončno odločilo sodišče, ga je za kaznivo dejanje označila hrvaška premierka Jadranka Kosor. Stališče vlade je, je dejala, da umetnost ni spodbujanje in negovanje kulture rušenja, kar se je zgodilo z uničenjem hrvaške zastave. »Vsem državljanom Hrvaške morajo biti sveti državna zastava, grb in himna,« je izjavila in dodala, da tako razmišljajo vsi predsedniki vlad na svetu. Janševo izvedbo je obsodila tudi lokalna HDZ.
Janez Janša je izjavil, da je šlo pri vsem skupaj za nesporazum in da je bil detajl z zastavo izločen iz celotnega konteksta predstave. Poudarja, da s tem projektom ni hotel nikogar razžaliti ter da ovadbo in policijsko preiskavo razume kot grob poseg policije v svobodo umetniškega izražanja. Poseg policije po njegovem kriminalizira umetniško delo, njega, organizatorja in vse obiskovalce. Tudi organizator Mišković meni, da je bila prizadeta integriteta umetniškega dela.
Večini podpornikov se zdi absurdno, da mediji preganjajo umetnika ter da policija in politiki interpretirajo umetniško delo, namesto da bi država branila svobodo javnega izražanja. In namesto da se ukvarjajo z Janšo, pravijo, bi morali kaznovati politika HDZ, ki je iz muzeja pobral koščke zastave, s čimer da je ukradel umetniško delo. Tudi sam Janša meni, da je grob poseg v delo to, da so bili kosi odtujeni iz muzejskega prostora.
Skupno izjavo v podporo Janši je sestavilo tudi 40 gledaliških umetnikov iz več držav, ki so se zbrali na Reki na konferenci Performance Studies International, mednarodne organizacije izvedbenih umetnosti.
To delo, ki po Janševih besedah vzbuja emocije pri gledalcih in se potem odzivajo vsak po svoje, so doslej izvedli v Berlinu, Riu de Janeiru, Ljubljani, Mariboru in na Dunaju in nikjer ni bilo težav.
Pri vsem skupaj je bistven odgovor na vprašanje: so razrezali zastavo ali rekvizit? Če bi to bila zastava, bi bilo kaznovanih že veliko gledaliških in filmskih ustvarjalcev, ki so doslej uničili zastave.
Iz tiskanega Dela