Vlada pri sindikatih javnega sektorja ne bo popuščala, ker denarja za dviganje plač javnim uslužbencem preprosto ni, so nam neuradno včeraj povedali v krogih blizu v vladi. Ministrica Irma Pavlinič bo po naših podatkih, še preden se bo odločila za naslednje poteze, zahtevala razpravo in poenotenje v vladi.

Ljubljana - Vlada je pripravljena na vse scenarije razpleta zaostritve s sindikati javnega sektorja in ne bo popuščala, ker denarja za dviganje plač javnim uslužbencem preprosto ni, so nam neuradno včeraj povedali v krogih blizu v vladi. Ministrica Irma Pavlinič Krebs včeraj zapleta ni komentirala; po naših podatkih bo, še preden se bo odločila za naslednje poteze, zahtevala razpravo in poenotenje v vladi.

Brez trdne politične podpore namreč ministrici v tekmi s sindikati javnega sektorja ne more uspeti. V parlamentarnih kuloarjih so v torek, med sprejemanjem zakona, ki spreminja kvorum, potreben za spremembe kolektivne pogodbe, krožile informacije, da minister za finance Franci Križanič razmere vidi precej drugače od svoje ministrske kolegice. Poslancem je menda te dni dejal, da je denarja v proračunu, zaradi povečanih prilivov v zadnjem času, pravzaprav čisto dovolj.

Ker v vladi molčijo, informacije o novih napetostih med Krebsovo in Križaničem nismo mogli preveriti. Vsi naši viri pa pravijo, da se vlada resno pripravlja na tri možnosti. Prva je, da bi se sindikati »proceduralno« izognili nameram vlade z vložitvijo pobude za naknadni referendum. To bi zadržalo veljavnost v torek sprejetega zakona in prvega oktobra bi morali javnim uslužbencem izplačati tretji obrok odprave plačnih nesorazmerij, kar je natančno tisto, čemur se je hotela vlada izogniti. Druga možnost je veto državnega sveta. Tretji scenarij pa je generalna stavka celotnega javnega sektorja.

Kot je že namignila ministrica Irma Pavlinič Krebs, bo vlada, če bo sindikatom uspelo blokirati veljavnost zakona o kvorumu, nemudoma vložila intervencijski zakon. Z njim bo, po neuradnih informacijah, javnim uslužbencem linearno znižala plače za šest odstotkov za prihodnji dve leti. To bi dejansko pomenilo zamrznitev plačne reforme in prekinitev socialnega dialoga. V tem primeru bi se stavki pridružili tudi sindikati javnega sektorja, ki jih vodi Branimir Štrukelj.

Težava vlade je, da bodo generalna stavka pa tudi vsi pravni in politični manevri potekali v tednih kampanje za lokalne volitve, ki se začne jutri. Tretjina poslancev pa, kot je znano, kandidira tudi za župane, še več se jih poteguje za mesta občinskih in mestnih svetnikov. Zato se lahko zgodi, da bo vlada težko zagotavljala potrebno parlamentarno večino. Če pa ministrice Krebsove koalicijska četverica ne bi podprla, bi se - kot so danes že napovedovali - začela resna politična kriza, verjetno pa bi o svojem odhodu iz vlade znova resno razmišljala tudi ministrica.

Razpis referenduma na zahtevo 40.000 državljanov:

- v sedmih dneh po sprejetju zakona morajo pobudniki obvestiti predsednika državnega zbora
- rok za zbiranje podpisov volivcev je 35 dni
- sedem dni po vložitvi zahteve državni zbor razpiše referendum (Tanja Starič)

Erjavec: Formula usklajevanja 70 : 30 bi bila mogoče sprejemljiva

Pokojninska reforma je potrebna, je po predstavitvi predvolilnega programa ljubljanskega odbora stranke povedal predsednik Desusa Karl Erjavec. A stranka kljub temu vztraja pri svojih stališčih glede usklajevanja pokojnin z rastjo plač in inflacijo. Kot je znano, vlada predlaga formulo 60 : 40 (pokojnine se v 60 odstotkih usklajujejo z rastjo plač, v 40 pa z inflacijo), Desus pa vztraja pri formuli 80 : 20 - spremembo bodo poskušali doseči v parlamentarni proceduri. Na vprašanje, ali bi sprejeli kompromis in formulo usklajevanja 70 : 30, je Erjavec odgovoril: »Mogoče. Zame osebno bi bilo sprejemljivo, kaj pa bo na to rekla stranka, ne vem. Izračuni kažejo, da bi se s takšno formulo lahko ohranjala primerna višina pokojnin.« Predsednik Desusa sicer poudarja, da bi bilo zelo slabo, če bi pokojninska zakonodaja padla, a če bo sprejeta s takšno formulo usklajevanja, kot jo predlaga vlada, se bo poslabšal položaj upokojencev. (Ma. J.)

Iz četrkove tiskane izdaje Dela