Katarina Fidermuc
Ljubljana - Dodatni menedžerski davek za leto 2009 bo državnemu proračunu zagotovil skoraj poldrugi milijon evrov, kažejo podatki generalnega davčnega urada, ki še niso dokončni, saj odmere davka še niso opravili pri vseh zavezancih. Začasni dodatni dajatvi so zavezana poslovodstva in nadzorniki družb, ki so dobile kakršno koli državno protikrizno pomoč. Pri tem davku zakonodajalec ni upošteval načela, da je mogoče z davčnimi zakoni posegati v preteklo obdobje le, če koristijo zavezancu: državni zbor je zakon, ki ga je predlagal poslanec stranke Zares Vili Trofenik, uzakonil jeseni leta 2009, a je zajel »presežne« dohodke menedžerjev in nadzornikov vse od 1. januarja prejšnjega leta.
Zakon o dodatnem davku od dohodkov članov poslovodstev in nadzornih organov v času finančne in gospodarske krize je za zavezance dodatna dajatev, ker od dohodkov, ki jih obdavčuje z 49 odstotki, plačajo tudi dohodnino. Zavezanci ga morajo plačati za znesek dohodkov, ki presegajo omejitve v zakonu: velja na primer za vsako bruto plačo, ki presega 12.500 evrov, letno odpravnino na 75.000 evrov, 358 evrov sejnine na sejo. Dodatni davek velja za zneske nad temi omejitvami, kot pri drugih dohodkih so izvzeti prispevki za socialno varnost.
Napovedi niso oddali vsi zavezanci
Podjetja (izplačevalci dohodkov) s kakršno koli državno protikrizno pomočjo v letu 2009 so morala podatke za odmero dodatnega davka davčni upravi izročiti na začetku februarja, rok za osebne napovedi zavezancev se je iztekel konec marca. »Davčna uprava je do konca avgusta 2010 prejela 292 napovedi za odmero dodatnega davka od dohodkov članov poslovodstev in nadzornikov za leto 2009. Po podatkih, ki smo jih prejeli od izplačevalcev dohodkov, je število zavezancev za ta davek nekoliko večje od prejetih napovedi, in sicer 327. Za preostale zavezance bomo izvedli odmero dodatnega davka po uradni dolžnosti. Samoprijave so možne tudi pri napovedi za odmero dodatnega davka od dohodkov članov poslovodstev in nadzornih organov, in sicer do izdaje odmerne odločbe,« so pojasnili v generalnem davčnem uradu. Od 292 zavezancev, ki so oddali osebne napovedi, je davčna uprava odmerne odločbe že izdala 261: njihovi obdavčljivi bruto dohodki do znašali 4.210.462 evrov, skupna davčna osnova 3.377.933 evrov. Davek, ki ga je davčna uprava 261 zavezancem odmerila z odločbami, je nekoliko presegel poldrugi milijon evrov, je še mogoče izvedeti v generalnem davčnem uradu: »Odmerili smo jim 1,655 milijona evrov dodatnega davka.« V davčni upravi načrtujejo, da bodo drugim zavezancem iz te skupine odločbe izdali do konca oktobra.
Do zdaj so prejeli 46 pritožb
Tudi pri tej začasni dajatvi veljajo splošna pravila o odmeri prek davčnih odločb: rok za pritožbe se izteče po 15 dneh od vročitve odločbe, rok za plačilo 30 dni od vročitve, pritožba na odmerno odložbo ne vpliva na rok za plačilo in tega torej ne zadrži, zakon grozi zavezancem z 200 do 1200 evri globe za prekršek, če ne vložijo davčne napovedi. »Do zdaj smo prejeli 46 pritožb na odločbe o odmeri dodatnega davka,« so pojasnili v generalnem davčnem uradu.
Zakona o dodatnem davku se je prijelo ime Kramarjev zakon, ker je predlagatelja k pisanju spodbudil milijon evrov nagrade za nekdanjega predsednika uprave Nove Ljubljanske banke Marjana Kramarja. Ustavno sodišče je marca opravilo postopek za preizkus pobude Marjana Kramarja, ki ga je zastopala Odvetniška družba Kozinc in partnerji, in sporočilo: »Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 12. člena zakona o dodatnem davku od dohodkov članov poslovodstev in nadzornih organov v času finančne in gospodarske krize se zavrže.« Enako je odločilo tudi po postopku za preizkus pobude, ki jo je v imenu bančnika Mateja Narata vložila Odvetniška družba Rojs, Peljhan, Prelesnik & partnerji.
Iz tiskanega Dela