V prvem polletju je bilo slovenskega izvoza blaga desetino več ali skoraj 62 odstotkov BDP, uvoza pa 11 odstotkov več ali 60 odstotkov BDP.

Ljubljana - V letošnjem prvem polletju je imela Slovenija na tekočem računu plačilne bilance 159 milijonov evrov primanjkljaja, kar je 81 milijonov evrov manj kot v prvi polovici lanskega leta. Polletni primanjkljaj bi bil precej večji, če ne bi junija imeli kar 104 milijone evrov presežka, kar je krepko popravilo polletno bilanco.

Toda redko se zgodi, da bi bila slovenska zunanjetrgovinska bilanca, ki najbolj vpliva na stanje na tekočem računu, tako izravnana, kot je bila v prvi polovici letošnjega leta. Izvoz blaga je bil celo malo več kot dva odstotka večji od uvoza, kar je mogoče v celoti pripisati upadu gospodarske rasti zaradi krize, saj slovensko gospodarstvo vedno precej več uvaža kot izvaža.

V prvem polletju je bilo tako slovenskega izvoza desetino več ali skoraj 62 odstotkov BDP, uvoza pa 11 odstotkov več ali 60 odstotkov BDP. Storitve so k boljšemu stanju na tekočem računu neto prispevale pol milijarde evrov, kar pa je komaj poldrugi odstotek več kot v prvi polovici lanskega leta. Medtem ko se dotok od turističnih storitev s sezono povečuje, pa se izvoz gradbenih storitev še naprej krči.

Po podatkih Banke Slovenije se je medletno zmanjšal tudi primanjkljaj faktorskih storitev s 430 milijonov evrov v prvi polovici lanskega leta na 306 milijonov evrov v letošnjem prvem polletju. K temu zmanjšanju je pomembno pripomogel tudi sorazmerno velik presežek dohodkov od dela, ki je predvsem posledica zmanjšanja števila tujih delavcev in neurejenih razmer pri izplačevanju njihovih plač.

Na kapitalskem in finančnem delu plačilne bilance so se junija bruto terjatve celotnega gospodarstva zmanjšale bolj, kot se je zmanjšal celotni bruto zunanji dolg. Bruto terjatve do tujine so junija zmanjšali tako bančni sektor kot Banka Slovenije in država, drugi sektorji pa so bruto terjatve povečali.

Bruto zunanjega dolga je imela Slovenija konec junija skoraj 42 milijard evrov, od tega je bilo javno zajamčenega, torej dolga države, 17 milijard evrov, nezajamčenega dolga, ki naj bi bil dolg podjetij in bank, pa 24,5 milijarde evrov. Nezajamčeni dolg se je od konca lanskega leta zmanjšal za dobro milijardo evrov, javno garantirani dolg pa se je povečal s približno 14 milijard evrov konec lanskega na 17,3 milijarde evrov konec letošnjega junija.

Za dobro milijardo evrov nižja bilančna vsota

Po junijskem povišanju bilančne vsote bank za 490 milijonov evrov, ki je bilo posledica povečanja vlog države pri bankah in povečanja stanja na računih pri centralni banki, se je bilanca bančnega sistema julija skrčila za kar poldrugo milijardo evrov. To krčenje bilančne vsote je bilo predvsem posledica plačila 875 milijonov evrov obveznosti do evrosistema. Dodatno pa je na zmanjšanje bilančne vsote bank, ki je julija znašala 50.925 milijonov evrov in je bila 1,3 odstotka nižja kot leta 2009, vplivalo tudi nadaljnje razdolževanje do domačih bank in bank v tujini pa tudi ponovno znižanje vlog države.

Iz tiskanega Dela