V enajstih članicah Unije najnižja starost za polno upokojitev lani ni dosegala 65 let. Predlani so s trga dela prvi odhajali Romuni s povprečno starostjo 55,5 leta, najdlje pa so delali na Irskem, Švedskem in Cipru. Slovenci (59,8 leta) smo bili pod povprečjem Unije.

Bruselj - Evropa se spopada z dvojnim izzivom; prebivalstvo se stara, kar povzroča naraščanje števila upokojencev, po najnovejših napovedih pa se bo delovna sila zelo zmanjšala že leta 2012, je poudaril komisar za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje László Andor na ministrski konferenci o »zagotavljanju ustreznih pokojnin in socialnih ugodnosti za vse evropske državljane«, ki jo je belgijsko predsedstvo EU priredilo v Liègeu. Težave evropskih vlad je še poslabšala nedavna gospodarska kriza, povečevanje javnega dolga v marsikateri državi pa pomeni morebitno tveganje za perspektivo dolgoročne rasti.

O pokojninskih sistemih odločajo članice Unije, ki pa imajo po prepričanju madžarskega komisarja zaradi čedalje daljše življenjske dobe državljanov tri izbire za zagotavljanje ustreznih in trajnih pokojnin: zniževanje ugodnosti, kar pomeni, da se več upokojencev utegne znajti v nevarnosti revščine, zviševanje stopnje prispevkov, a to bi zvišalo stroške dela in zmanjšalo konkurenčnost na mednarodnem trgu, ali pa bodo delavci morali delati več in dlje. Vsaka rešitev bo najverjetneje kombinacija različnih opcij, je menil Andor.

Belgijski minister za pokojnine Michel Daerden, ki je bil gostitelj posveta v Liègeu, je na tiskovni konferenci ubral obetavnejše tone. Debata, v kateri so udeleženci predstavili različne pokojninske sheme, bo omogočila pripravo evropskega okvira, ki naj članicam Unije pomaga zagotoviti finančno in družbeno vzdržne pokojninske sisteme, kar bi vsakemu upokojencu omogočilo dostojno preživljanje brez prevelike spremembe življenjskega standarda glede na aktivno dobo.

V Belgiji bi upokojenec s polno delovno dobo moral prejemati najmanj 1150 evrov neto na mesec, velika želja Michela Daerdena pa je, da bi pokojnine sodržavljanov dosegle raven blaginje, kar ustreza približno 1500 evrom na mesec. To je mogoče uresničiti predvsem z uravnoteženim proračunom in gospodarskim okrevanjem, ki bo znova zagotovilo naraščanje bruto proizvoda. Minister za pokojnine pa je poudaril tudi pomen ukrepov, ki jih sicer predvideva strategija »Evropa 2020«, torej zvišanje stopnje zaposlovanja seniorjev (v dobi od 55 do 65 let), in sicer s pomočjo spodbud, a brez spremembe starostne meje za upokojitev, je pristavil Daerden.

Po podatkih »zelene knjige«, ki so jo julija pripravili komisarji Michel Barnier (notranji trg), Olli Rehn (gospodarske in denarne zadeve) in László Andor, v enajstih članicah Unije najnižja starost za polno upokojitev lani ni dosegala 65 let (za moške) in skoraj v vseh, natančneje kar desetih državah tudi do leta 2020 ne načrtujejo takega zvišanja. Predlani so s trga dela prvi odhajali Romuni s povprečno starostjo 55,5 leta, pred Slovaki (58,7 leta) in Francozi (59,3 leta), najdlje pa so delali na Irskem (povprečno 64,1 leta), Švedskem (63,8 leta) in na Cipru (63,5 leta). Slovenci (59,8 leta) smo bili pod povprečjem Unije (61,4 leta), vendar je podatek za našo državo, ki ga objavlja »zelena knjiga« evropske komisije, še iz leta 2007.

V primerjavi z drugimi evropskimi državami Slovenija zaostaja pri uresničevanju pokojninske reforme, je po posvetu v Liègeu poudaril Ivan Svetlik. »V zadnjih desetih letih, ko je bil nazadnje spremenjen sistem, se pri nas ni dogajalo nič, zato smo postali zaostankarji in smo bili po številnih študijah uvrščeni med države z visokim tveganjem na področju pokojninskega sistema«, je po poročanju STA izjavil slovenski minister za delo, družino in socialne zadeve, »to pa pomeni, da moramo hiteti s spremembami, kar na ministrstvu in v vladi tudi delamo«.

Iz četrtkove tiskane izdaje Dela