Starost ob upokojitvi se bo na 65 let dvigala postopoma, za pol leta na leto. Predčasno, z odbitki, se bo mogoče upokojiti že pri 60 letih in 40 letih delovne dobe. Vlada pa ob tem zagotavlja, da se pokojnine ne bodo zniževale.
Ljubljana - Vlada je za obravnavo v državnem zboru pripravila predlog pokojninske reforme, ki naj bi jo postopoma začeli uveljavljati na začetku leta 2011 in s katero hočejo zvišati dejansko starost ob upokojitvi. Kakor je po seji vlade poudaril premier Borut Pahor, je to eden pomembnejših reformnih projektov vlade v tem mandatu, o katerem pa se do včeraj niso mogli uskladiti niti s sindikati niti s koalicijskimi partnerji. V Desusu namreč nasprotujejo vladnemu predlogu usklajevanja pokojnin, po katerem naj bi se te v 60 odstotkih usklajevale z rastjo plač in v 40 odstotkih z rastjo življenjskih stroškov. Predlagajo razmerje 80 : 20.
»Za nami je dobro leto usklajevanja besedila novega zakona s številnimi interesnimi skupinami, posebno s socialnimi partnerji. Želeli smo jim ugoditi zlasti z uvedbo bonusov, z upoštevanjem starševstva, s postopnostjo uveljavljanja reforme in s tem, da smo posebno pozornost namenili posameznim skupinam ljudi, ki so v težjem položaju. Obžalujemo, da sindikati današnje razmere pokojninskega sistema razumejo drugače kot vlada. In da vidijo za dosego cilja drugačna, po mnenju vlade premalo učinkovita sredstva, s katerimi bi bilo nemogoče zaustaviti padanje pokojnin in zagotoviti, da se bodo tudi v prihodnje redno izplačevale in usklajevale,« je po seji vlade povedal minister za delo Ivan Svetlik.
Kar zadeva poziv sindikatov k nadaljevanju pogajanj, je dejal, da ne zapira vrat nadaljnjemu socialnemu dialogu, vendar pričakuje predloge, ki bodo stališča zbliževali, ne pa jih oddaljevali.
Glede napovedi sindikatov, da bodo v primeru sprejetja sedanjega predloga novega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju začeli zbirati podpise za referendum, je premier Pahor dejal, da ni nemogoče, da bi se v primeru referendumskih zahtev obrnili na ustavno sodišče, čeprav si »ne želim vtisa v javnosti, da ustavno sodišče brani vlado pred tem, da se o njenih odločitvah na referendumu izrečejo državljani«.
Vlada: Pokojnine se ne bodo zniževale
Minister Svetlik je posebej omenil tri glavne vzroke, ki so vodili vlado k pripravi novega pokojninskega zakona. Najprej so to nezadostni prispevki v pokojninsko blagajno in vedno večji delež proračuna, s katerim država zagotavlja normalna izplačila pokojnin (letos že milijarda 340 milijonov), kar povečuje javni dolg. Če bi sledili tem trendom, bi po ministrovih besedah že leta 2021 dosegli maastrichtski kriterij.
Drugi vzrok so čedalje nižje pokojnine. »Od 85-odstotne odmerne stopnje prehajamo vedno niže proti odmerni stopnji 72,5 odstotka, kar pomeni, da se bo novim upokojencem pokojnina vsako leto še dodatno znižala,« je pojasnil Svetlik in posvaril pred vedno večjim tveganjem revščine. Navsezadnje se vlada ubada z vprašanjem poklicnih pokojnin, saj imajo številni zavarovanci, ki so vključeni v sistem obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja, na svojih računih premalo denarja, da bi lahko uveljavljali svojo zakonsko pravico.
Novi sistem pokojninskega zavarovanja, ki sicer ohranja enako strukturo kot doslej - prvi pokojninski steber, ki temelji na dokladnem sistemu in medgeneracijski solidarnosti, ostaja temelj pokojninskega sistema -, po Svetlikovem mnenju odpravlja precej nepravilnosti. Denimo plačevanje prispevkov posameznikom, ki niso vplačevali v pokojninsko blagajno ali so vplačevali manj, pa imajo enake pravice kot tisti, ki so plačevali več.
Odprava količnika in fiksiranje odmerne stopnje na 80 odstotkov je ukrep, ki bo imel po zagotovilih vlade takojšnje pozitivne učinke na odmero pokojnine, medtem ko se bo obdobje za izračun pokojninske osnove podaljševalo postopoma do leta 2026. »Zato lahko z gotovostjo trdimo, da se pokojnine v povprečju ne bodo zniževale, v posameznih primerih lahko na začetku pričakujemo tudi večje odmere,« je pojasnil minister Svetlik.
Iz tiskane izdaje Dela