Vedno, ko slišim za cover skupine, ki preigravajo repertoar drugih skupin, oziroma jih skorajda v celoti posnemajo, se primem za ušesa. Praviloma so to prazni in bedni posnemovalci, katerim se najraje v širokem ovinku izognem.
Doslej pa sem naredil dve izjemi, in sicer sem šel poslušati skupino Pozdrav Azri, v katerem je bil gonilna sila bobnar Boris Leiner, sicer izvirni član Azre, ter nedavno Marky Ramone's Blitzkrieg. Čeprav je skupino Azra nemogoče zamisliti brez njenega karizmatičnega vodje Johnnyja B. Štulića, je prav tako nemogoče zamisliti skupino Ramones brez legendarnih, žal že pokojnih članov basista Dee Deeja, kitarista Johnnyja in pevca Joeyja. V primeru pozdrav Azri nisem bil razočaran, kajti to je bil verjetno najbolj pristen približek Azri.
Nekaj podobnega bi se dalo trditi tudi za nastop skupine Marky Ramone's Blitzkrieg, ki je hitro ogrela občinstvo v polni dvorani tržaškega gledališča Miele, ki domuje v Domu pristaniških delavcev, eni redkih stavb s slovenskim in seveda italijanskim imenom v tem mestu.
Čeprav se je postava razlikovala od napovedane pa so Marky Ramone's Blitzkrieg naredili najboljši možen približek koncertu skupine Ramones, ki smo jo v Ljubljani videli dvakrat v živo. Verjetno je povsem slučajno, da sta v obeh primerih gonilni sili bobnarja. Marky Ramone, ki je od vseh bobnarjev bil v zasedbi najdlje časa, z vmesno nekajletno pavzo, ko so na nagnali, ker je celo po merilih punk rockerjev preveč pil, se je odločil, da bo nadaljeval s preigravanjem pesmi, ki so sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja začele veliko glasbeno revolucijo.
Tako program sestavlja ena ura drvečega preleta uspešnih in prepoznavnih pesmi skupine Ramones in ki so odločilno vplivale na cele generacije glasbenikov in seveda občinstva.
Na koncertu v Trstu je tako pevec, ki je bil podoben reinkarniranemu Joeyju stoično in skorajda statično odpel dinamične himne punk rocka od Rock'n'roll Beach, Psychoterapy, Do You Wanna Dance, Sheena Is A Punk Rocker, Now I Wanna Sniff Some Glue, Rock'n'roll Radio, KKK Take My Baby Away, Rock'n'roll Highschool, Pet Cemetary, Chinese Rock in številne druge. Cel koncert je v bistvu zvenel kot enourni venček pesmi skupine Ramones, kajti zaigrali so jih drveče v morilskem tempu brez premora in kot je to bilo za Ramonese značilno skorajda brez kitarskih solov.
Marky Ramone's Blitzkrieg so si prislužili dva dodatka in končali koncert z ramonoidno različico zimzelene melodije What A Wonderful World in pa Blitzkrieg Bop, po kateri nosi skupina ime.
Bilo je hitro, bilo je drveče in glasno, kot se za punk rock koncert spodobi in skoraj vse pesmi je glasno pelo tudi občinstvo. Torej - Hi Ho Let's Go ...
Iz tiskane izdaje Dela