Novica je bila pričakovana, toda končni znesek je vendarle presenetil marsikoga: 38,9 milijona evrov bo morala Mestna občina Ljubljana dodatno plačati zasebnemu partnerju Grepu za gradnjo Športnega parka Stožice. Pravzaprav bo skupni strošek MOL znašal 46,7 milijona evrov, ker prej navedeni znesek ne vključuje davka.
Dodatno naročena dela so k povečanju prispevala približno 12 milijonov evrov. Ogrevalna dvorana 1,7 milijona, dodatna oprema 2,8 milijona, streha dvorane in stadiona 1,3 milijona ter akustika natančno milijon evrov. Skoraj pet milijonov bo občina Grepu plačala za 49-odstotno lastništvo nekaterih cest in dvigal v parkirnih objektih; po besedah župana Jankovića zato, »da se nam ne bo zgodilo, da bi se kdo odločil in vse skupaj zaprl«.
A našteto je le manjši del končne podražitve. K njej največ prispeva podražitev gradnje oziroma gradbeno-obrtniških in inštalacijskih del, ki so za več kot 20 milijonov evrov dražja od načrtovanega; to je skoraj 50-odstotna podražitev. In to v času, ko se je po statističnih podatkih vrednost gradbenih del tako leta 2009 kot letos v primerjavi z letom 2008 (ko so v Grepu in MOL delali oceno vrednosti načrtovanih del) precej znižala!
In pojasnilo župana Jankovića? Ko smo objavili razpis in delali prvo oceno vrednosti projekta (ki je del pogodbe z Grepom), smo vedeli le to, da hočemo stadion s 16.000 sedeži, dvorano z 12.000 sedeži in kakšen je rok dokončanja gradnje, odgovarja župan. Z drugimi besedami: vedeli niso skoraj nič, razen kapacitete in tega, da morata biti objekta zgrajena do volitev. Precej prostodušno pojasnjevanje 47-odstotne podražitve investicije, ki bo nazadnje, seveda, bremenila davkoplačevalske žepe.
Zdaj je napočil čas, ko bi moral župan Janković priznati, da projekt vendarle ni »briljanten«, kot je zatrjeval pred nekaj meseci, in da ni bil vóden ravno transparentno. Ljubljanski mestni svet, organ, ki vsaj formalno odloča o porabi proračunskega denarja, je bil o 38,9 milijona evrov dodatnih sredstev prvič uradno obveščen ta teden, čeprav so prve račune za doplačila na MOL z Grepa poslali že pred dvema letoma. Da bo mestni svet s podražitvami soglašal, seveda ne gre dvomiti. Druge možnosti zdaj, ko je zadeva bolj ali manj zgrajena, niti ni. Poleg tega je večinska Lista Zorana Jankovića eden najbolj utečenih glasovalnih strojev, ki si doslej še ni privoščil spodrsljaja.
Ne trdimo, da je približno 75 milijonov evrov, kolikor naj bi bil končni vložek mestne občine (delno tudi države) za zemljišče in gradnjo dveh športnih objektov, preveč. Trdimo pa, da je odločitve o porabi tolikšnega zneska (ki je pomemben delež mestnega proračuna), treba sprejemati drugače. Preden je ta denar pravzaprav že porabljen in drugačna odločitev sploh ni mogoča.
Župan seveda zmot in napak ne priznava, zato tudi v primeru Stožic težko pričakujemo, da bi priznal, da so bile nekatere odločitve sporne, prehitre in netransparentne. Morda pa lahko vsaj upamo, da bo končal prakso, s katero se je v preteklih mesecih kar nekajkrat pohvalil – poučevanja drugih občin, kako se učinkovito in transparentno vodi javno-zasebna partnerstva. Še več takšnih projektov, ko naročnik pravzaprav ne ve, kaj kupuje, zaradi česar mu lahko prodajalec izda toliko večji račun, si pač ne država ne slovenske občine ne morejo privoščiti.
