V Pinusu gorijo nevarni odpadki, domačini so zaskrbljeni

Ob nedavni nesreči v podjetju Pinus TKI v Račah, ko je izbruhnil manjši požar v njihovi sežigalnici, so okoliški prebivalci izrazili zaskrbljenost nad posledicami za okolje in njihovo zdravje.

tor, 02.11.2010, 08:29

Maribor – Čeprav med požarom menda ni prišlo do izpusta nevarnih snovi v ozračje, dejavnost sežigalnice, v kateri po zadnjih podatkih vsak mesec sežgejo povprečno okrog 300 ton različnih odpadkov, nevarnih in nenevarnih, med ljudmi povzroča nelagodje. Sežigalnica na robu Dravskega polja, 15 kilometrov od Maribora, je tudi edina v državi z dovoljenji za sežig nevarnih odpadkov. Kot je za Delo povedal župan občine Rače - Fram Branko Ledinek, so krajani razumljivo zaskrbljeni zaradi delovanja sežigalnice v samem središču Rač. »Ne vem, kaj lahko kot lokalna skupnost proti temu naredimo. Za sežigalnico imajo vsa dovoljenja, za nadzor je pristojna državna agencija za okolje. Pravkar prebiram novo dovoljenje, ki so ga od agencije dobili maja letos. Po teh dokumentih je z izpusti vse v redu. Seveda nekateri tem meritvam ne verjamejo, a zdaj tako ali tako nihče več nikomur ne zaupa,« pravi Ledinek. Po drugi strani je Pinus s približno 150 zaposlenimi pomemben delodajalec v občini, poleg tega ima podjetje na tem območju dolgoletno tradicijo; korenine segajo v konec devetnajstega stoletja, ko so tukaj proizvajali špirit, droži in kvas, pozneje premaze za les, zdaj pa sredstva za varstvo rastlin, kemikalije, gnojila, razkužila in druge agrokemične izdelke. Zato so ljudje po besedah župana na bližino takšne proizvodnje navajeni, čeprav se latentne nevarnosti zavedajo.

Po pojasnilih Andreja Andoljška, predsednika uprave Pinusa, tovarne kemičnih izdelkov (TKI), v njihovi sežigalnici »na ustrezen kontroliran način odstranjujejo predvsem tiste odpadke, za katere takšno odstranitev predpisuje pristojna zakonodaja, in to v originalni embalaži, primerni transportni embalaži ali ustreznih zbiralnikih«. V glavnem sežigajo odpadne palete, kartonsko embalažo, plastiko, prašne barve, plenice, zdravila, topila, barve in lake, mulje barv in lakov, papirnato, plastično in kovinsko embalažo, zaoljene krpe, kozmetiko ter sredstva za varstvo rastlin, je pojasnil Andoljšek in zagotovil, da ima za vse naštete skupine odpadkov sežigalnica tudi okoljsko dovoljenje. Dovoljenje natančno predpisuje tudi monitoring izpustov sežigalnice v zrak in vode; ta se po pojasnilih Andoljška izvaja trajno v okviru računalniškega nadzora delovanja sežigalnice, najmanj dvakrat na leto nadzor opravi tudi zunanja pooblaščena organizacija. Iz Agencije RS za okolje so nam v skopem odgovoru potrdili, da ima Pinus za sežigalnico ustrezno dovoljenje, o monitoringu pa zapisali le, da se izvaja v skladu z določili tega dovoljenja.

Sežigalnica v Račah je sicer namenjena za odstranjevanje odpadkov, ki nastanejo v procesih proizvodnje družbe Pinus TKI in tudi drugih slovenskih podjetij, zlasti farmacevtske in kemične industrije pa tudi bolnišnic, carine itd. Že več kot 20 let, denimo, v Pinus vozi na sežig farmacevtske odpadke novomeška Krka, sklenjeno pogodbo za termično odstranitev odpadkov pa ima s Pinusom tudi Lek. Iz tega so sporočili, da so od januarja do oktobra 2010 oddali v odstranjevanje 137 ton odpadnih nehalogeniranih topil z višjo kurilno vrednostjo (organska topila, pralne tekočine in matične lužnice).

V Pinusovi sežigalnici končajo tudi določeni odpadki iz mariborskega Univerzitetnega kliničnega centra (UKC), in sicer citostatični, ki nastanejo pri aplikaciji citostatične terapije. Med tovrstnimi odpadki se po besedah Zdenke Šafarič iz UKC znajdejo obvezilni material, tampončki, zloženčki, maske za zaščito, predpasniki itd., ki bi lahko bili onesnaženi s citostatikom (zdravilom za bolnike z rakom). »Te odpadke dvakrat ali trikrat na leto, ko se jih dovolj nabere, predamo Pinusu. Na letni ravni ima UKC Maribor okrog 200 kilogramov citostatičnih odpadkov,« je pojasnila Šafaričeva.

***

Poki in dim ob nesreči pred dvema tednoma – Pred dvema tednoma je okoliške prebivalce prestrašila nesreča v sežigalnici Pinusa, ko je prišlo do vžiga med polnjenjem peči. Ljudje so slišali poke in videli gost črn dim, ki se je po opisu očividcev vil od 300 do 400 metrov visoko. Po besedah gasilcev je v sežigalnici odpadnih trdnih snovi prišlo do nekakšnega vzbuha. Pri tem se je močno zakadilo, saj filtri niso mogli vsega dima prečistiti. Gasilci so manjši požar na izolaciji hitro pogasili, iz podjetja pa so sporočili, da so pred nesrečo v prazno peč nalagali nenevarne odpadke iz plastike in da posledic za okolje in ljudi ni bilo. Foto Tadej Regent Tehnologija, ki jo v Pinusu uporabljajo pri sežigu odpadkov, je sestavljena iz serije treh primarnih dozirnih naprav, posebnega gorilnika za dovajanje tekočih odpadkov ter sekundarne zgorevalne komore, je razložil Andrej Andoljšek. Omenjena komora omogoča popoln sežig vseh odpadkov pri temperaturi do 1350 stopinj Celzija. »Vsi nastali dimni plini gredo nato skozi sistem ohlajevanja, tretiranja z adsorbcijskim sredstvom na osnovi aktivnega oglja, filtriranje in čiščenje. Ustrezno se tretirajo in očistijo tudi vse v procesu uporabljene odpadne vode. Trdni delci, ki ostanejo, gredo v ponovni sežig, se oddajo ustreznim zbiralcem ali se v obliki končnega nenevarnega odpadka oddajo na deponijo komunalnih odpadkov,« je povedal Andoljšek.

Prijavi sovražni govor