Spletna mesta Dela, d. d., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij
Spletna mesta Dela, d. d., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij

Za rabljeno nepremičnino manj davka kot za novo

Promet nepremičnin obremenjujeta dve različni dajatvi: za rabljene dvoodstotni davek na promet nepremičnin in za nove 8,5-odstotni davek na dodano vrednost.

sob, 13.11.2010, 09:26
»Kupoprodajne pogodbe za rabljeno stanovanje ne moreš overiti, dokler ne plačaš davka na promet z nepremičninami. Večina strank naredi tako, kot predvideva zakon, in davek plača prodajalec, po naših izkušnjah pa se bolj redko zgodi, da plačilo prevzame kupec. Običajno prodajalec plača davek, kupec pa vpis v zemljiško knjigo. Pri ceni 100.000 evrov boste torej plačali 2000 evrov davka,« je pojasnil nepremičninski posrednik, ki svojega imena ne vidi rad v časopisu.

Ljubljana – Kdo je plačal davek, ko ste kupovali stanovanje? Prodajalec, pravi kolegica, a za omizjem je še druga, ki zagotavlja, da ga je plačala kar sama, ne človek, ki ji je nepremičnino prodal. Tako pač delajo vsi, pravi. Govorimo o davku na promet nepremičnin, o »majhni«, dvoodstotni dajatvi, ki v očeh novih lastnikov stanovanj postane veliko breme, zadnji udarec njihovim financam, potem ko plačajo visoko ceno slovenskih stanovanj in posredniško maržo, če kupujejo po posrednikih. »Davek na promet nepremičnin poznajo tudi drugod po Evropi, marsikje je višji kot v Sloveniji,« je povedal davčni svetovalec Darko Končan. Davek na promet nepremičnin, ki je od leta 1999 vključen le v posle z rabljenimi nepremičninami, je dosti starejši od samostojne Slovenije, a če se vrnemo le do leta 1990, lahko zanj rečemo: stabilna dajatev, ki zavezance vseskozi obremenjuje z dvema odstotkoma vrednosti nepremičnine in nikoli ni presegla tolikšne stopnje. Po zakonu iz leta 1990 – ki ga je sprejel še družbenopolitični zbor tedanje slovenske skupščine – je bil davek na promet z nepremičninami pač prometni davek, saj drugačnega takrat v trgovini niti ni bilo. Po letu 1990 je zakonodajalec le trikrat spreminjal zakonsko ureditev: leta 1999 z novim zakonom, leta 2002 s spremembami in dopolnitvami ter konec leta 2006 z novim zakonom, ki velja zdaj. Zakon iz leta 1999 je moral obdavčitev prometa z nepremičninami urediti na novo, ker je država takrat uvedla davek na dodano vrednost.

Davek razkriva 
gibanja na trgu

Zdaj torej v trgovini z nepremičninami veljata dve dajatvi: trgovci z novimi nepremičninami v ceno vključijo 8,5-odstotni davek na dodano vrednost, prodajalci rabljenih stanovanj pa dva odstotka davka na promet nepremičnin. Dajatev je zdaj tudi dober kazalnik o vplivih gospodarske in finančne krize na trg nepremičnin: od leta 2008 so se prilivi iz te dajatve zmanjšali za polovico. Ta davčni kazalnik o gibanjih na trgu nepremičnin seveda ni popoln, saj nimamo podatka o vplačanem davku na dodano vrednost za novogradnje – davčna uprava o tem davku nima statistike, ki bi se nanašala le na določeno skupino izdelkov, na primer stanovanj. Drugače pa se davek na dodano vrednost iz vseh virov steka v državni proračun, davek na promet nepremičnin pa pripada proračunu občine, v kateri je nepremičnina. Po zakonu o davku na nepremičnine je davčna osnova za obračun dajatve cena nepremičnine. Po zakonu, ki ureja poslovanje nepremičninskih agencij, si smejo te zase za provizijo vzeti največ štiri odstotke vrednosti nepremičnine, običajno po dva odstotka od prodajalca in kupca. Občinski proračuni torej od nepremičnine lahko dobijo manj od posrednikov, res pa je, da se je s trgovci mogoče dogovoriti tudi za nižjo provizijo, pri davku pa vam še tako dobra pogajalska žilica ne bo koristila.

Zanimivo na Madžarskem

»Za prenos nepremičnega premoženja, lociranega v Italiji, je treba plačati davek na promet nepremičnin. Stopnja je odvisna od tega, kakšne vrste premoženje se prenaša. Standardna stopnja znaša sedem odstotkov, pri kmetijskih zemljiščih 15 odstotkov. Če je transakcija tudi predmet obdavčitve z davkom na dodano vrednost, znaša davek na promet nepremičnin pavšalnih 168 evrov,« sta pojasnila davčna svetovalca Darko Končan in Aleš Budja, ki sta obdavčitev prometa z nepremičninami v evropskih državah preučila za potrebe družbe Verstovšek & Končan. Tudi sosedje Avstrijci obdavčujejo prenos nepremičnin z davkom na promet nepremičnin in sosedje Madžari, pravita sogovornika, kjer je obdavčitev precej razslojena: »Davek na promet nepremičnin je na Madžarskem treba plačati pri prenosu nepremičnega premoženja in pravic, povezanih s tem premoženjem, če je nepremičnina locirana na Madžarskem. Davek plača kupec. Davčna osnova je poštena tržna vrednost, navadno prodajna cena, ki ni zmanjšana za dolgove. Stopnja davka na promet nepremičnin znaša po navadi deset odstotkov. Posebne davčne stopnje veljajo za trgovce in finančne institucije. Pri nakupu stanovanjske površine znaša za posameznika stopnja davka dva odstotka davčne osnove do vrednosti štiri milijone forintov oziroma šest odstotkov pri višjih vrednostih. Posamezniki, mlajši od 35 let, imajo pravico do 50-odstotne olajšave, če je poštena tržna vrednost nepremičnine nižja od osmih milijonov forintov. Davčna olajšava je omejena na 40.000 forintov.«

Povezane novice

Vrednost nepremičnin: Delo za vas išče odgovore
12. november ob 10:27
Številni prejemniki obvestil geodetske uprave o poskusnem izračunu vrednosti nepremičnin ugotavljajo nepravilnosti ali pa se jim porajajo številna vprašanja. Tista, ki so vezana na poskusni izračun vrednosti nepremičnin, ...

Komentiraj članek

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje je preprosto, vendar pa zaradi spodbujanja kulturne in dostojanstvene razprave pred oddajo komentarjev zahtevamo vnos osebnih podatkov.
Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje prispevkov na straneh Dela ni pravica, temveč možnost, ki jo omogoča medijska družba Delo, d. d. S komentarji prispevkov izražate svoje mnenje ali stališče na lastno odgovornost. Za objavo komentarjev, ki bodo na ogled takoj vidni vsem obiskovalcem portala, zahtevamo vnos osebnih podatkov. Kot registriran uporabnik, ki osebnih podatkov v uporabniškem računu ni dopolnil, pa imate možnost oddaje komentarjev, pri čemer si uredništvo pridržuje pravico do objave po lastni presoji.

Uredništvo Dela in izdajatelj Delo, d. d., spodbujata argumentirano razpravo in ne dovoljujeta zlorabe medijskega prostora za žalitve, napeljevanje k sovraštvu ali nasilju, osebno diskreditacijo identificiranih piscev, oglaševanje izdelkov ali storitev ali kako drugače pravno spornih komentarjev.

Po kazenskem zakoniku je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe, kakor tudi za razžalitev, žaljivo obdolžitev in obrekovanje. Uredništvo Dela bo pomagalo pri ugotavljanju identitete avtorjev sporočil, če bodo to zahtevali pristojni organi. Podatke lahko na zahtevo sporoči tudi prizadeti osebi zaradi uveljavljanja njenih pravic.

Uredništvo Dela bo zato po svoji presoji brisalo sporna sporočila; posameznim avtorjem bo tudi odvzelo možnost komentiranja.

Za vsebino, naslove in priloge sporočil v forumih so odgovorni avtorji sami.

Medijska družba Delo, d. d., uredništvo Dela

Prijavi se