Andrej Pančur: »Najbolj ekstremna oblika genocida«

Antisemitizem je bil pred drugo svetovno vojno razširjen tudi med vsemi slovenskimi družbenimi sloji in s tem vsemi političnimi strankami, pravi zgodovinar Andrej Pančur z Inštituta za novejšo zgodovino.

ned, 30.01.2011, 19:51

Holokavst je nedvomno dogodek, ki je zaznamoval človeško zgodovino. V tragediji, ki ji v preteklosti ni para, je zaradi nacistične in rasistične politike izginilo približno šest milijonov evropskih Judov, ob tem pa so umirali tudi drugi po prepričanju nacistov manjvredni ljudje in narodi: invalidi, homoseksualci, Romi, Sinti in Slovani. Ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta smo se pogovarjali z zgodovinarjem z Inštituta za novejšo zgodovino Andrejem Pančurjem, ki proučuje holokavst.

Najprej semantika: kaj pomeni beseda holokavst?

Holokavst izhaja iz starogrške besede holocaustos , ki pomeni daritev bogovom s sežigom živali. Od 19. stoletja so s to besedo opisovali velike katastrofe in vse pogostejše množične poboje. Po grozodejstvih druge svetovne vojne pa so s to besedo začeli označevati načrtno in sistematično preganjanje in iztrebljanje judovskega prebivalstva, ki so ju izvajali nacistična Nemčija in njeni zavezniki ter kolaboranti.

Holokavst ima ozadje. Nacisti so gradili na antisemitizmu, ki ji bil v Evropi pred drugo vojno precej razširjen. Kakšen je bil odnos političnih strank na Slovenskem do judovskega vprašanja?

Antisemitizem je bil bolj ali manj intenzivno razširjen med vsemi slovenskimi družbenimi sloji in s tem tudi med vsemi političnimi strankami. Zelo je bil razširjen tako v katoliškem kot v liberalnem političnem taboru, ki sta bila v tem času najmočnejši slovenski politični skupini. Protijudovska krščanska tradicija in prevladujoči antisemitski diskurz v časopisju sta imela velik vpliv na takratnega povprečnega človeka. Najrazličnejši antisemitski stereotipi o izkoriščevalskih judovskih kapitalistih in svetovni judovsko-boljševistični zaroti so bili tako zelo globoko zasidrani v miselni svet večine slovenskega prebivalstva, da se je to moralo pokazati tudi pri njegovem odklonilnem odnosu do Judov. Po drugi strani seveda ni bilo nujno, da je bil takšen antisemitizem odločilni dejavnik, na podlagi katerega so vstopali v stik s svojimi judovskimi sosedi, znanci in navsezadnje prijatelji.

Kakšna je bila politika okupacijskih oblasti do Judov na Slovenskem, ko se je začela vojna?

Pred vojno je v Sloveniji živelo malo Judov, komaj okoli tisoč. Od tega jih je v Prekmurju živela približno polovica, preostali so bili raztreseni po večjih slovenskih mestih, kot so Ljubljana, Maribor, Celje, Ptuj in Kranj. Pri tem moramo vedeti, da v tem času nacisti še niso načrtno pobijali judovskega prebivalstva. Vse od nacističnega prevzema oblasti leta 1933 so nacistične oblasti silile Jude, da kot brezpravni in obubožani begunci zapustijo ozemlje tretjega rajha. Šele po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo so nemške oblasti začele izvajati množične poboje judovskega moškega prebivalstva, ki je nato v drugi polovici leta 1941 preraslo v sistematično pobijanje vsega judovskega prebivalstva. Ko so Nemci aprila 1941 okupirali Gorenjsko in slovensko Štajersko, še niso nameravali pobiti tamkajšnjih Judov, temveč jih preprosto izgnati. Večina tamkajšnjih Judov je zato že takoj po nemškem prihodu pobegnila na varno proti Ljubljani, ki jo je okupirala Italija.

Kako so z njimi ravnale italijanske in madžarske oblasti?

V skladu s svojo rasno zakonodajo je italijanski okupator tudi v Ljubljanski pokrajini judovske begunce in druge Jude s tujim državljanstvom kmalu začel internirati v Italijo. Ob italijanski kapitulaciji septembra 1943 je bilo v Ljubljani še zelo malo domačih Judov, od katerih jih je bilo veliko pokristjanjenih oziroma so živeli v mešanih zakonih. Po italijanski kapitulaciji so Nemci hitro okupirali severni in osrednji deli Italije ter seveda tudi Ljubljansko pokrajino in na teh ozemljih takoj začeli izvajati holokavst. Septembra 1944 so bili aretirani še zadnji Judi v Ljubljanski pokrajini. V tem času je holokavst dosegel madžarske in s tem tudi prekmurske Jude. Madžari so sicer v Prekmurju podobno kot drugje na Madžarskem vodili strogo protijudovsko politiko, toda holokavsta vse do leta 1944 niso izvajali. V Prekmurju se je tako kot drugje na Madžarskem do dramatični zasuk zgodil šele po vkorakanju nemških čet marca 1944.

Kakšen pa je bil odnos obeh sprtih strani, partizanov – Partije in domobrancev – Cerkve, do judovskega vprašanja?

V tem primeru ne moremo govoriti o črno-belem odnosu do Judov. Jugoslovanski in tudi slovenski partizani so med vojno nedvomno požrtvovalno pomagali preganjanim Judov. Bilo je nešteto primerov, ko so pomagali judovskim beguncem, po drugi strani pa so se tudi Judje aktivno vključevali v odporniško gibanje. Poleg tega je partijska oblast po drugi svetovni vojni kot razrednega sovražnika preganjala kapitalistične ostanke stare družbe, med njimi judovske podjetnike. Pri tem so med drugimi uporabljali antisemitske stereotipe. Tudi zato je po vojni v Sloveniji ostalo tako malo Judov. Prav tako za nasprotno stran v državljanski vojni ne moremo reči, da je bila odločno antisemitsko usmerjena. V skladu s svojimi antisemitskimi nazori so domobranske oblasti seveda podpirale Hitlerjevo protijudovsko politiko, dejansko pa so ukrepale samo v primeru aretacije prej omenjene skupine ljubljanskih Judov leta 1944, od katerih pa jih je bilo veliko povezanih z Osvobodilno fronto. Po drugi strani je slovenska cerkev v Ljubljani leta 1941 odločno pomagala judovskim beguncev in je v njihovo korist posredovala tudi pri italijanskih okupacijskih oblasteh.

Kako razumeti holokavst v aktualnem političnem kontekstu? Iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad dvomi, da je v holokavstu res umrlo šest milijonov Judov. O tolikšnem številu pobitih Judov dvomijo tudi nekateri zgodovinarji.

Te izjave niso naletele samo na ostro kritiko judovskih, temveč večine intelektualcev in politikov. Glede na veliko zgodovinskih virov, ki izpričujejo holokavst, lahko danes samo še nekateri posamezniki dvomijo o resničnosti holokavsta. Med njimi ni nobenega zgodovinarja, ki bi bil cenjen v strokovnih krogih. Seveda je res, da je število šest milijonov pobitih Judov nenatančno, saj drugačno ne more biti. Vseh žrtev namreč nikoli ne bo mogoče natančno identificirati in prešteti. Toda če pri tem nekatere ocene variirajo za nekaj sto tisoč, to še ne pomeni, da nacisti niso nameravali iztrebiti vseh Judov, pri čemer jim jih je zelo veliko tudi uspelo pobiti. Ahmadinedžadova kritika pa je prvenstveno usmerjena v obstoj Izraela. S tem, ko zanika holokavst, jemlje Judom pravico do lastne države.

Del judovskega diskurza, ki se je sprožil predvsem ob postavljanju države Izrael, drugim narodom in manjšinam, ki so skupaj z Judi umirali v taboriščih, odreka pravico, da bi se šteli za del tragedije holokovsta. Ali s tem ne zanikajo enakopravnosti in enakosti vseh žrtev nacizma in fašizma?

Del judovskih in drugih raziskovalcev je mnenja, da je bil holokavst zaradi tega, ker so nacisti nameravali pobiti prav vse Jude brez izjeme, edinstven dogodek v dosedanji človeški zgodovini. Zato menijo, da bi z vključitvijo preostalih žrtev nacističnega preganjanja omilili in s tem razvrednotili strahotno trpljenje, ki so mu bili Judje izpostavljeni med drugo svetovno vojno. To seveda ne pomeni, da s tem zanikajo enakopravnost in človeško enakost vseh žrtev nacizma in fašizma, temveč hočejo samo poudariti, da razen med holokavstom v zgodovini še ni bilo primera, ko bi nekdo iz prvenstveno ideoloških razlogov tako zagrizeno nameraval do zadnjega človeka iztrebiti vse pripadnike osovražene skupine. Čeprav se v zadnjem času večina raziskovalcev holokavsta in drugih vrst genocidov ne strinja s tezo o edinstvenosti holokavsta v človeški zgodovini, pa genocid nad judovskim prebivalstvom kljub vsemu velja za najbolj ekstremno obliko genocida.

Povezane novice

Katarina Kresal: Dan spomina ni zgolj stvar preteklosti
30. januar ob 17:25
Spomin na holokavst nosi pomembno sporočilo o tem, kaj se lahko zgodi, ko družba ni sposobna najti pametnega političnega odgovora na razmere in dileme, ki jih prinesejo velike krize, je na današnji slovesnosti v Centru ...
Prijavi sovražni govor