Staš Ivanc, Panorama
Rog ni zgolj podrtja ali prenove potreben problematičen objekt, kamor se zatekajo le skvoterji, brezdomci, pijančki in narkomani. V kompleksu nekdanje tovarne koles dela in ustvarja ali pa se zabava množica posameznikov, društev in neformalnih aktivističnih ali umetniških skupin.
Z Jurijem Bavdažem smo se pogovarjali o samostojnem podjetništvu, s Stefanom Doepnerjem in Borutom Savskim smo se greli v Cirkulaciji 2 in raziskovali zapuščene in na novo naseljene proizvodne hale nekdanje tovarne koles, z mladimi skejterji smo občudovali impozantni skejtpark, ki so ga izdelali sami, za konec pa smo v globinah atomskega zaklonišča poklepetali še z Markom Bojičićem in Thiernom Diallom, ki skrbita, da se v koncertni dvorani ves čas nekaj dogaja.
»Mišljeno je bilo, da bi bil Rog samozadosten otok sredi Evrope. Ljudje so bili zato, da se na strehi goji zelenjava in dela elektrika, da Rog postane svetovni center socialnega podjetništva v kombinaciji z umetnostjo in družbeno angažiranimi skupinami. A za to potrebuješ zagon,« pravi Jurij.
Lastnica Roga je Mestna občina Ljubljana, ki pa nima ne prave volje ne denarja, da bi kaj storila s propadajočo stavbo, hkrati pa uporabnikom Roga ne da uradnega privoljenja, da lahko vsaj začasno uporabljajo objekte na zemljišču. Tako so že leta brez električnega priključka in se morajo zanašati na generatorje. V mestni hiši imajo že odobren projekt, s katerim bi se Rog preobrazil v sodobno sosesko, v kateri bo tudi Center sodobnih umetnosti, a še iščejo vlagatelje.
»Morda bi morali narediti center kulture. Ne vem, zakaj ga [center sodobnih umetnosti] hočejo ljudje izolirati, sterilizirati, podražiti karte in ga narediti za takšnega, da tisti, ki so najbolj potrebni kulture, nikoli ne bodo prišli. Umetnost je v tem, da greš v najnižje sloje in širiš kulturo, tam, kjer je ni.« In Rog se kar sam ponuja kot javna možnost, je prepričan Marko Bojičić.
Več v današnji tiskani izdaji.