Predsednik Danilo Türk na operacijo v Avstrijo

Predsedniku so priporočili, naj se odloči za robotski kirurški poseg in naj to opravi v Innsbrucku.

čet, 31.03.2011, 10:38; spremenjen: 21:03

Ljubljana - Predsednikov tiskovni predstavnik Boštjan Lajovic je na novinarski konferenci dejal, da je urad v stalnem stiku s predsednikom Danilom Türkom. Ta se po operaciji dobro počuti in se že sprehaja. Predvidoma sredi prihodnjega tedna bo že polno prevzel vse svoje obveznosti predsednika republike.

Iz predsednikovega urada so dopoldne sporočili, da so predsedniku Türku med rednim zdravniškim pregledom odkrili maligno bolezensko tkivo na prostati. Tvorba je bila odkrita v zgodnji fazi in so jo z operativnim posegom v celoti uspešno odstranili. Predsednik je bil operiran na kliniki v avstrijskem Innsbrucku.

Diagnozo raka na prostati so predsedniku postavili pred približno dvema mesecema, je povedal dr. Andrej Kmetec, specialist urolog z ljubljanskega kliničnega centra, ki je predsedniku tudi priporočil, da naj se odloči za robotski kirurški poseg in da naj to opravijo v Innsbrucku.

Poglavitni razlog je, da ta operacija omogoča hitro okrevanje in vrnitev na delovno mesto, kar je za človeka na mestu predsednika republike izredno pomembno. S tovrstnimi operacijami imajo v Innsbrucku že veliko izkušenj, kar prav tako pripomore k skrajšanju okrevanja, je razložil dr. Kmetec. Res tovrstne operacije zdaj opravljajo tudi v Celju, vendar so s tem šele dobro začeli, izkušenj je malo, potreben čas okrevanja pa daljši.

Ali predsednik s tem, da se je odločil za operativni poseg v tujini, izreka nezaupnico Slovenskemu zdravstvu? Nikakor ne, zatrjuje Boštjan Lajovic. Za avstrijsko bolnišnico se je odločil po nasvetu zdravnikov in v želji, čim prej priti nazaj na delovno mesto.

Na kateri kliniki se zdravi in koliko je plačal za operacijo, pa Lajovic ni želel povedati. Gre za varstvo zasebnih podatkov, ki jih predsednik za zdaj ne želi deliti z vsemi državljani in niso bistveni za javnost. Ta vsekakor ima pravico vedeti, da je predsednik bil na operaciji, vseh podrobnosti pa ne.

O tem, da bo operiran, so pred odhodom na operacijo obvestili predsednika državnega zbora Pavla Gantarja, ki po ustavi nadomešča predsednika republike v času njegove odsotnosti, pa tudi predsednika vlade Boruta Pahorja.

Rak prostate

Povečano prostato ima 30 milijonov Evropejcev, rak te žleze pa vsako leto prizadene skoraj 900 Slovencev. Po podatkih združenja je pri nas stopnja ozaveščenosti o skrbi za zdravje prostate nizka, stopnja obolevanja pa relativno visoka. Prof. dr. Andrej Kmetec, dr. med., s KO za urologijo UKC Ljubljana opozarja: »Zmotno je mišljenje, da prostata povzroča težave predvsem v starejšem obdobju moškega, saj se težave lahko pojavijo že v zgodnjih letih in spremljajo moškega vse življenje. Lahko celo rečemo, da ima zdravstveno stanje prostate v mlajših letih določen vpliv na razvoj prostate v starejših letih.«

Pri mlajših se pojavljata predvsem vnetje prostate ali prostatitis in zožanje ali skleroza vratu izhoda mehurja, imenovana tudi marionova bolezen. Po 50. letu sta pogostejši bolezni benigna hiperplazija prostate in rak prostate, ki sta pri nas v porastu. Zdravniki priporočajo redne preglede po 50. letu (tudi če nimate težav), tistim, ki imajo te težave v družini, pa že po 40. letu. (N.M.)

Do leta 2020 v svetu skoraj 16 milijonov novih primerov raka

Rak je v Sloveniji in razvitem svetu pomemben javnozdravstveni problem. Po ocenah Mednarodne agencije za raziskovanje raka je bilo leta 2000 po svetu zabeleženih dobrih 10 milijonov novih primerov raka, od tega 5,3 milijona med moškimi in 4,7 milijona med ženskami. Za rakom je umrlo 6,2 milijona ljudi, od tega 4,7 milijona moških in 2,7 milijona žensk. Zbolevnost za rakom naj bi se do leta 2020 povečala za 50 odstotkov, tako naj bi na novo zbolevalo že 15,7 milijona ljudi, ocene pa kažejo, da bo do leta 2020 zaradi raka umrlo več kot 10 milijonov ljudi.

Rak je skupno ime za nekaj sto malignih bolezni, med vzroki smrti so v razvitem svetu in pri nas na drugem mestu, takoj za boleznimi srca in ožilja. Najpogostejši vzroki za povečevanje števila bolnikov, obolelih za rakom, so predvsem staranje prebivalstva, vedno boljše diagnostične metode, ki odkrivajo več rakavih bolezni, pa tudi večja izpostavljenost dejavnikom tveganja.

Prijavi sovražni govor