Ocena razstave: erotika v japonski umetnosti

Razlika med japonsko in evropsko tradicijo aktov so grafično izrazito potencirane dimenzije spolnih organov.

čet, 12.05.2011, 07:15
Hierarhično urejena družba z izredno strogim in natančno določenim kodeksom vedênja ima obenem najbolj ohlapne standarde, povezane z erotiko, še zlasti je denimo zgovoren podatek, da danes vrednost japonske pornografske industrije dosega en odstotek BDP in je tako izenačena z državnim proračunom za obrambo.

Ob Piranu in Slovenj Gradcu ter še nekaj manjših krajih očitno tudi Lendava postaja likovno središče, ki po pomenu in kakovosti razstavnih projektov daleč presega regionalni status. Tokrat je na lendavskem gradu predstavljen izbor koloriranih risb in grafik oziroma kompleksne tehnike odtisov z lesenih matric japonske erotične umetnosti, imenovane shunga. Impresivna razstava, ki ima navidezno zgolj razsežnosti historične retrospektive, je pravzaprav predstavitev enega od segmentov japonske erotične vizualne kulture, ki ima verjetno najbolj bogato tradicijo v svetu.

Japonska je pač država, v kateri so skrajnosti najbolj potencirane in obenem najbolj tolerirane. Hierarhično urejena družba z izredno strogim in natančno določenim kodeksom vedênja ima obenem najbolj ohlapne standarde, povezane z erotiko, še zlasti je denimo zgovoren podatek, da danes vrednost japonske pornografske industrije dosega en odstotek BDP in je tako izenačena z državnim proračunom za obrambo. Morda ni povsem korektno umeščati klasično japonsko slikarsko in grafično erotično umetnost v tovrstno industrijo, nedvomno pa gre za sklenjen lok od začetka 17. stoletja do danes.

Skupna točka celotnega štiristoletnega japonskega erotičnega imaginarija je za puritanskega zahodnega človeka vsekakor nazorno upodabljanje nenavadnih erotičnih praks, kot so ljubezenski trikotniki, oralni seks, uporaba najrazličnejših pripomočkov, bolj ali manj prikrito nasilje (bondage) in posilstvo, voajerizem, spolni odnosi med (praviloma) starejšimi moškimi in mladoletnimi dekleti (zanimivo, da je Japonska otroško pornografijo prepovedala šele leta 1999, še zdaj pa veljajo imaginariji z otroško in pubertetno ikonografijo za temeljne fetiše), redko, pa vendarle se upodabljajo tudi homoseksualne prakse in najrazličnejše erotične fantazije, ki vključujejo duhove, demone ali pravljična bitja.

Pomembna razlika med japonsko in evropsko tradicijo upodabljanja golega telesa so tudi grafično močno izražene oziroma kar izrazito potencirane dimenzije spolnih organov. Medtem ko za evropsko tradicijo od stare Grčije velja nenapisano pravilo, ki velike genitalije označuje za animalične, prostaške in vulgarne, je japonsko izročilo povsem drugačno; ne samo, da so predimenzionirani spolni organi etabliran ikonografski model, s takšnimi upodobitvami in simboli so se lahko Japonci že od nekdaj srečevali v vsakdanjem življenju, od festivalov plodnosti do šintoističnih templjev. Še več, genitalije so reproducirane kot nekakšen »drugi obraz«, ki je v primerjavi s prvim, zavezanim strogim pravilom kodeksa giri, torej družbenim konvencijam in omejitvam, povsem svoboden, v pogosto nekonvencionalnih in nenaravnih, celo akrobatskih položajih pa sta namenoma oba »obraza« upodobljena zelo blizu drug drugemu.

Pri fenomenu shunge so še zlasti zanimivi njeni avtorji. Bolj ali manj so to uveljavljeni umetniki različnih etabliranih slikarskih šol, od zgodnjega 17. do poznega 19. stoletja, ki so bili včasih res prisiljeni svoj tovrstni opus ustvarjati anonimno, večinoma pa je to integralni del njihovega ustvarjanja, kar spet predstavlja temeljno razliko v primerjavi z evropsko tradicijo. Rezultat so tudi formalno izjemne likovne stvaritve, ki erotiko na visoko kultiviran artistični način obravnavajo kot vitalni del vsakdanjega življenja brez tabujev, cenzure in prepovedi. Pri nas bodo takšni trendi nekoliko težje prodrli, ne nazadnje vstop na razstavo mladim do 16. leta brez spremstva staršev ni samo odsvetovan, temveč kar prepovedan. Nazorno upodabljanje nenavadnih spolnih praks v japonskem erotičnem slikarstvu – Mladim pod 
šestnajst let ogled fotografije odsvetujemo, obisk razstave pa jim je prepovedan.

Prijavi sovražni govor