Knežji kamen premestili

Knežji kamen so iz deželnega muzeja na avstrijskem Koroškem premestili na sedež koroške deželne vlade v Celovcu. Selitev je izzvala Slovenija.

sre, 23.11.2005, 21:40

Ljubljana/Celovec - Knežji kamen so iz deželnega muzeja na avstrijskem Koroškem premestili na sedež koroške deželne vlade v Celovcu. Selitev je izzvala namera Slovenije, da ta kamen upodobi na novem evro kovancu.

Knežji kamen je bil doslej na ogled v preddverju koroškega deželnega muzeja. Zaradi slovenske namere, da ga upodobi na slovenskem evro kovancu za dva centa, pa je postal predmet političnih razprav na avstrijskem Koroškem. Koroška deželna vlada je 25. oktobra sprejela resolucijo, v kateri je pozvala avstrijsko zvezno vlado, naj v dvostranskih pogovorih poskrbi, da bi se Slovenija odpovedala nameri, da bi "osrednji simbol koroške deželne zgodovine" uporabila na plačilnem sredstvu, ki ga bo izdala Slovenija in bo uporabno po vsej Evropi.

Haider: Knežji kamen ni bil nikoli pomemben za Slovenijo

"Želimo le poudariti in ustrezno predstaviti, da je knežji kamen pravni simbol, ki je povezan s Koroško in avstrijsko državo. Tudi z zgodovinskega stališča knežji kamen ni bil nikoli pomemben za Slovenijo," je selitev knežjega kamna za TV Slovenija pojasnil koroški deželni glavar Jörg Haider.

Upodobitev knežjega kamna na evro kovancu je izzivanje

Njegov namestnik ter referent za kulturo Martin Strutz je nameravano upodobitev knežjega kamna na evro kovancu označil za "slovensko izzivanje". "Tega zagotovo ne bomo dovolili. Pritožili se bomo pri Evropski uniji, kjer odločajo o podobah na evropskem denarju," je dodal.


Knežji kamen je obrnjen glavič rimskega stebra. Na njem so v slovanski državi Karantanija ustoličevali kneze v obredu, v katerem je novi knez prejel oblast iz rok svobodnega slovenskega kmeta, tako imenovanega koseza. Obred se je kasneje nadaljeval tudi v vojvodini Koroški. Zadnji obred v slovenskem jeziku je potekal leta 1414, ko je tedanji knez in vojvoda Ernest Železni dejal slovenskemu kosezu: "Kmet, ne razumem tvojega jezika." Do 19. stoletja je knežji kamen stal v bližini cerkve pri Krnskem gradu, nato ga je kupilo Zgodovinsko društvo za Koroško, ki ga je v začetku 20. stoletja prodalo koroškemu deželnemu muzeju.

Prijavi sovražni govor