Spletna mesta Dela, d. d., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij
Spletna mesta Dela, d. d., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij

Dobro vidne Boškovićeve sledi v Ljubljani

Sloviti matematik in fizik Rudjer Bošković je v letih 1757, 1758 in 1763 najmanj trikrat obiskal prestolnico Kranjske.

tor, 24.04.2012, 18:00
Ruđer Bošković se je rodil 18. maja 1711 v Dubrovniku, umrl pa 13. februarja 1787 v Milanu. Je tvorec enotnega zakona sil, pri čemer je predpostavil, da gravitacija ni le privlačna sila (Newtonov splošni gravitacijski zakon), temveč je tudi odbojna, in se njen @predznak' na majhnih razdaljah med telesi izmenično spreminja. Menil je, da je osnovni delec brez razsežnosti izvor sile. Čas in prostor je imel v nasprotju z Newtonom za relativna. Njegova atomska teorija je primer jasnega in točno opredeljenega sistema, ki izkorišča načela klasične mehanike. Njegovo delo je vplivalo na Faradayevo delo pri razvoju teorije elektromagnetnega polja. Po Einsteinovem sodelavcu Whytu so Boškovićeve zamisli vplivale na Einsteinove osamljene in večkratne neuspešne poskuse izdelave enotne teorije polja.
Kljub profesorskemu delu je našel čas za raziskovanje na mnogo področjih znanosti in je objavil veliko razprav. V njih je obravnaval pojave, kot so prehod Merkurja, severni sij, oblika Zemlje, opazovanje zvezd, nepravilnosti v zemeljski težnosti, matematična orodja pri daljnogledih, meje zanesljivosti v astronomskih opazovanjih, cikloida, logistična krivulja, teorija kometov, plimovanje, zakon zveznosti, dvojni refrakcijski mikrometer in problemi iz sferne trigonometrije.
Vir Wikipedia

Ruđer Bošković je s svojim opisom atomov, praznega in sil v njem zaznamoval svojo in našo fiziko. V preteklem letu smo se spominjali tristoletnice njegovega rojstva. Tokrat pa se bomo spomnili njegovih  – širši javnosti manj znanih – obiskov v Ljubljani in napredka, ki so ga prinesli našim prednikom.

Domiselna Boškovićeva fizika je po najmanj treh njegovih obiskih v Ljubljani postala temelj ljubljanskih predavanj fizike. Obenem so njegove novosti tvorile jedro pouka v vsej srednji Evropi za najmanj tri generacije, ki so vključevale Boškovićevega dunajskega prijatelja Karla Scherfferja, Scherfferjevega učenca Gabrijela Gruberja in Gruberjevega študenta Jurija Vego. Seveda so Boškovića upoštevali tudi Vegovi dijaki na dunajski topniški šoli, saj je Vega v svojih učbenikih pridno risal znamenito Boškovićevo krivuljo in iz nje izvajal svoje račune.

Med študenti Boškovićevih ljubljanskih prijateljev je bil tudi Franc Samuel Karpe (1747–1806), ki je imel priložnost Boškovića osebno spoznati kot mlad študent nižjih jezuitskih študijev pri sv. Jakobu v Ljubljani. Nekaj mesecev pred Boškovićevo smrtjo je Karpe postal profesor filozofije na dunajski univerzi, kjer je študente vzgajal povsem v njegovem duhu; pri tem je Boškovićevega nasprotnika Immanuela Kanta močno, a neprevidno črtil, kar mu seveda ni prineslo preveč odmeva pri poznejših rodovih.

Zaslovel v Habsburški monarhiji

Boškovićeva zasluga je bila predvsem dovolj položna povezava med Aristotelovo tradicijo in novodobnimi tokovi Newtonovih smeri. Teorijska rešitev Aristotelove prepovedi obstoja praznega prostora je pestila toliko mislecev, podložnih verskim dogmam, da niso videli drugega izhoda razen za rep privlečene domneve o nemogočem vakuumu, ki pa ga zna ustvariti zgolj vsemogočni Bog. Po drugi strani so poskusi Galilejevih dedičev, Roberta Boyla ali Otta Guericka pod pokroviteljstvom ljubljanskega kneza Turjaškega očitno kazali, da je vakuum mogoče umetno ustvariti. Ruđer Bošković je svoje sobrate jezuite rešil iz precepa med Aristotelovo teorijo in novodobnimi vakuumskimi poskusi, obenem pa je bil domet njegovih zaslug velik tudi na eksperimentalni ravni.

Čeravno je Bošković ustvaril temelj za svojo slavo kot profesor matematike v Rimu, je tudi zanj obveljala tista znamenita, a črnogleda: nihče ni prerok v svoji domovini. Med rimskimi učenjaki Boškovićeve ideje nikoli niso požele dovolj odmeva, toliko bolj pa je zaslovel v Habsburški monarhiji, ki je tisti čas obvladovala tudi vse slovensko ozemlje.

Ljubljanski znanstveniki se Boškovićevih novosti niso priučili zgolj iz knjig, saj jim je Bošković o svojih odkritjih osebno pripovedoval. Belo prestolnico Kranjske je obiskal vsaj trikrat, v letih 1757, 1758 in 1763. Tako je 9. marca 1758 kronist pri ljubljanskih jezuitih, najverjetneje kar profesor matematičnih ved Bernard Ferdinand baron Erberg iz Dola pri Ljubljani, posebej opisal Boškovićev obisk. Tedaj je sloviti mislec pri ljubljanskih jezuitih tudi prespal, najverjetneje pa je ob tej priložnosti Erbergu podaril svojo knjigo o meritvah poldnevnika v papeški državi; Erberg je namreč še isto leto vanjo zaznamoval svoj jezuitski lastniški vpis. Tri leta poprej je Erberg kupil več kot petdeset matematično-fizikalnih naprav za svoj ljubljanski pouk, ki je po novih zamislih cesarice presvetlega spomina, Marije Terezije, moral izhajati iz znanstvenih poskusov, postavljenih na ogled nadobudnim študentom. S temi nakupi je Erberg utemeljil novodobni ljubljanski fizikalno-matematični kabinet, med svoje naprave pa je med prvimi uvrstil številne Boškovićeve zemljemerske naprave, saj je bila prav geodezija paradni konj tedanje jezuitske uporabne znanosti.

Boškovićevi obiski v Ljubljani niso šli niti mimo ljubljanskih frančiškanov, ki so tisti čas domovali onstran Ljubljanice na prostoru sedanje tržnice. Frančiškani so si bili z jezuiti doma in po svetu pogosto v laseh, kljub temu pa so za svojo ljubljansko knjižnico kmalu po Boškovićevem ljubljanskem obisku zgodaj junija leta 1763 nabavili novo beneško izdajo Boškovićeve Teorije. Želja in žeja po znanju sta že od nekdaj radi rušili vse politično oblikovane ovire.

Številne njegove domislice še čakajo ...

Tehnika Boškovićevih dni je močno prehitela jezuitski pouk fizike na šolah katoliških dežel, tudi v naši beli Ljubljani. Delovanje vakuumskih črpalk je bilo očitno učinkovito, Aristotel, Descartes ali Leibniz pa so precej neupravičeno dvomili o obstoju praznega prostora. Dejstva se niso skladala s teorijo in Heglova »tem slabše za dejstva« je bila brez haska; za nameček je bil pogumni Hegel rojen šele mnogo pozneje. Bošković je prvi odkril ljubljanskim in drugim jezuitom všečno pot, po kateri je mogoče vakuum in atome vcepiti v Aristotelov nauk s pomočjo točkastih središč sil, kar je Boškovićeve dediče popeljalo k sodobnim idejam kvantne mehanike.

Veliko Boškovićevih globokih ali celo prodornih domislic še danes čaka na ustrezne plodove. Morda čaka zaman, a nič ne de, kot pravijo naši hudomušni zahodni sosedi: če že ni res, je vsaj dobro izmišljeno (se non è vero è ben trovato).

Povezane novice

Fiziki menijo, da so vsestransko uporabni
21. marec ob 18:00
Mlada fizika David Seč in Simon Jazbec: Samo del naših podjetij ponuja karierne priložnosti fizikom ...

Komentiraj članek

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje je preprosto, vendar pa zaradi spodbujanja kulturne in dostojanstvene razprave pred oddajo komentarjev zahtevamo vnos osebnih podatkov.
Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje prispevkov na straneh Dela ni pravica, temveč možnost, ki jo omogoča medijska družba Delo, d. d. S komentarji prispevkov izražate svoje mnenje ali stališče na lastno odgovornost. Za objavo komentarjev, ki bodo na ogled takoj vidni vsem obiskovalcem portala, zahtevamo vnos osebnih podatkov. Kot registriran uporabnik, ki osebnih podatkov v uporabniškem računu ni dopolnil, pa imate možnost oddaje komentarjev, pri čemer si uredništvo pridržuje pravico do objave po lastni presoji.

Uredništvo Dela in izdajatelj Delo, d. d., spodbujata argumentirano razpravo in ne dovoljujeta zlorabe medijskega prostora za žalitve, napeljevanje k sovraštvu ali nasilju, osebno diskreditacijo identificiranih piscev, oglaševanje izdelkov ali storitev ali kako drugače pravno spornih komentarjev.

Po kazenskem zakoniku je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe, kakor tudi za razžalitev, žaljivo obdolžitev in obrekovanje. Uredništvo Dela bo pomagalo pri ugotavljanju identitete avtorjev sporočil, če bodo to zahtevali pristojni organi. Podatke lahko na zahtevo sporoči tudi prizadeti osebi zaradi uveljavljanja njenih pravic.

Uredništvo Dela bo zato po svoji presoji brisalo sporna sporočila; posameznim avtorjem bo tudi odvzelo možnost komentiranja.

Za vsebino, naslove in priloge sporočil v forumih so odgovorni avtorji sami.

Medijska družba Delo, d. d., uredništvo Dela

Prijavi se