3. avgust

Na današnji dan so Avstrijci s cesarskim patentom leta 1816 za severni del prejšnjih francoskih Ilirskih provinc ohranili ime Ilirija. »Novo Ilirijo«, so povzdignili v kraljestvo in dodali še »kralja Ilirije«.

sre, 02.08.2006, 17:46

Avstrijci so s cesarskim patentom 3. avgusta 1816 za severni del prejšnjih francoskih Ilirskih provinc ohranili ime Ilirija. »Novo Ilirijo«, kakor jo je imenoval patent, so povzdignili v kraljestvo, habsburški vladar je v zbirko naslovov dodal še »kralja Ilirije«. V Kraljestvo Ilirija so sodili Primorska, Kranjska, beljaško okrožje in civilna Hrvaška na desnem bregu Save, vanj so vključili tudi okrožji Čedad in Gradišče v napoleonski Italiji ter celovško okrožje, ki tudi ni bilo del Ilirskih provinc. Pozneje so sestavili še ilirski grb, starinsko zlato ladjo z vesli na modrem ozadju, ki so ga posneli po antičnih ilirskih novcih. Eni od dvornih pisarn so dali naslov »avstrijsko-ilirska«.

Ilirija ni ostala enotno upravno področje, saj so jo že leta 1816 razdelili na ločena gubernija, leta 1822 so iz nje izločili Hrvaško. Tako zmanjšana Ilirija se je leta 1830 uveljavila v cerkveni organizaciji, ko je goriški nadškof dobil naziv metropolita Ilirije, pozneje se je v uradnih dokumentih pojavljala vse redkeje, nazadnje v oktroirani ustavi 1849.

Avstrijska uprava in ureditev v deželah, ki so nekaj časa sodile pod francosko državo, sta pomenili nekakšen kompromis med stanjem pred francosko okupacijo in med francoskimi reformami. Vrnitev k staremu marsikje sploh ni bila mogoča pa tudi avstrijska oblast si je ni zares želela. Ureditev je bila povsem v skladu z naravo avstrijskega režima. Ta je bil po eni strani reakcionaren in je težil k ohranitvi vsega starega in fevdalnega, po drugi strani so v njem, kljub strahu pred revolucijo, še vedno živele tradicije razsvetljenega absolutizma s težnjo po modernizaciji in krepitvi državnega aparata. Ker si lastnih reform niso upali uvajati, so sprejeli že uvedene tuje.

Obdržali so odpravo cehov, deljivost zemljišč in razrešili patrimonialno sodstvo, odpravili pa so reforme šolstva in cerkve. V sodstvu in upravi so ubrali srednjo pot. Popolnega podržavljenja vse uprave iz francoske dobe niso ohranili, prav tako pa zemljiški gospodi niso povrnili nekdanje upravne vloge. Upoštevali so francoske upravne meje, ki so bile bolj sistematične od starih avstrijskih, francoske »mairije« pa so spremenili v glavne občine.

Dogodki na današnji dan:

1492 Krištof Kolumb je iz španskega Palosa prvič odplul proti ameriški celini.

1844 Rodil se je francoski arheolog Marcel-Auguste Dieulafoy, ki je izkopaval palače staroperzijskih kraljev Dareja I. Velikega in Artakserksesa II. v Suzi ter zbral veliko arheoloških ostankov, ki so shranjeni v Louvru (umrl 1920).

1875 Umrl je avstrijski konservativni državnik poljskega rodu grof Agenor Goluchowski, ki je bil kot avstrijski notranji minister eden glavnih tvorcev oktobrske diplome iz leta 1860 (rojen 1812).

1882 Rodil se je slovenski pesnik Alojz Gradnik (umrl 1967).

1917 Umrl je nemški matematik Georg Frobenius, ki je močno prispeval k razvoju teorije skupin, predvsem načelu abstraktnih skupin in teoriji o končnih skupinah linearnih zamenjav, ki je bila pomembna za razvoj kvantne mehanike (rojen 1849).

Povezane novice

V Rusiji na muhi 
otroci oligarhov
9. maj ob 08:32
Za osebno varnost največ denarja namenjajo bogataši v Moskvi, Nižnem Novgorodu in Sočiju, manj pa v Sankt Peterburgu.
Prijavi sovražni govor