Beograd - Srbi danes obeležujejo peto obletnico umora srbskega premiera Zorana Đinđića. Pred njegovim grobom se je že v torek zbrala dolga vrsta ljudi, tako mladih kot starih, ki so se želeli pokloniti pokojnemu politiku. Obletnica prihaja v času, ko je Srbija znova v hudi politični krizi.
Ministri in premier v odstopu položili venec
Ob peti obletnici umora srbskega premiera Zorana Đinđića so danes številni predstavniki politike in javnega življenja v Srbiji počastili spomin na tragično preminulega politika. Poleg omenjenih so se pokojnega spomnili tudi številni državljani, ki so ob njegovem grobu prižigali sveče in polagali vence. Ob današnji obletnici atentata so predstavniki srbske vlade ob spominski plošči na dvorišču vladnega poslopja, kjer je bil Đinđić umorjen, položili venec z napisom "Doktorju Zoranu Điđiću - Vlada Srbije". Ob polaganju venca so bili prisotni vsi ministri, na čelu s premierom v odstopu Vojislavom Koštunico.
Prav tako so venec ob spominski plošči položili člani nekdanje Đinđićeve vlade. Delegacijo nekdanjih ministrov je vodil Đinđićev naslednik na mestu srbskega premiera Zoran Živković, v delegaciji pa je bil tudi sedanji podpredsednik vlade Božidar Đelić, ki je bil v Đinđićevi vladi finančni minister.
Spomin na Đinđića je počastila tudi delegacija njegove Demokratske stranke (DS), na čelu z njenim predsednikom in predsednikom Srbije Borisom Tadićem. Ob njegovem grobu na Aleji velikanov so položili venec in prižgali sveče. Poleg strankarske delegacije je bilo ob Đinđićevem grobu opaziti številne osebnosti iz javnega življenja, pa tudi več sto drugih ljudi. Med njimi je bila tudi Đinđićeva žena Ružica s sinovoma Jovanom in Luko.
Člani Liberalno demokratske stranke (LDP) so venec položili ob spominski plošči na kraju Đinđićevega umora. Ob tem je predsednik stranke Čedomir Jovanović dejal, da "Srbija od Đinđićevega umora pet let propada in izginja kot žrtev politike, ki je umorila Đinđića". Dodal je, da je 12. marec 2003 prekletstvo za Srbijo, in da se mora ta vrniti na Đinđićevo pot.
Jovanović je ob še opozoril, da je med drugimi za smrt nekdanjega premiera odgovoren tudi Koštunica, ki je ohranil vrednostni sistem nekdanjega predsednika Slobodana Miloševića. "Poleg tega pa je Koštunica takrat vse podredil temu, da bi zrušil Đinđićevo vlado. Mislim, da je Koštunica prvi med odgovornimi za nesrečni 12. marec," je bil kritičen Jovanović.
Obletnice umora so se spomnili tudi na ameriškem veleposlaništvu v Beogradu. V sporočilu za javnost zapisali, da se Đinđiča spominjajo kot resničnega prijatelja ZDA in hrabrega vodje svojega naroda. Dodali so, da je bil ubiti premier srbski patriot v polnem pomenu besede. "Srbija je danes znova na križišču. Ena od poti - Đinđićeva - vodi Srbijo k integraciji v evropske in zahodne ustanove, druga pa jo vrača v mračno preteklost, kjer škodljiva in prazna retorika zavirata oziroma onemogočata napredek naroda," so še zapisali na ameriškem veleposlaništvu.
Tudi aktivisti Evropskega gibanja prijateljstva so na svoj način obeležili obletnico Đinđićevega umora. Na Ulici kneza Mihajla v Beogradu so mimoidočim delili knjigo z naslovom Metafore dr. Zorana Đinđića. Predsednik gibanja Bojan Ljubenović je ob tem povedal, da so se za akcijo odločili predvsem zato, da bi srbske državljane spomnili na preminulega premiera, njegovo energijo in življenjsko filozofijo. 600 knjig, kjer je zbranih prek 300 Đinđićevih citatov, so razdelili v pičlih desetih minutah.
Morilci skupno obsojeni na 378 let zapora
Srbskega premiera so ostrostrelci ubili pred vhodom v vladno poslopje 12. marca 2003. Morilci, ki so pripadali beograjski mafijski skupini Zemunski klan in razvpitim posebnim policijskim enotam Rdeče baretke, so bili lani obsojeni na skupno 378 let zapora.
Glavna organizatorja umora, nekdanji poveljnik Rdečih baretk Milorad Ulemek Legija in njegov pomočnik Zvezdan Jovanović, sta dobila po 40 let zapora, ostalih deset obtoženih pa od 30 do 35 let. Peterica obsojenih je sicer še vedno na begu. Obsodba, sprejeta po maratonskem sodnem procesu, še ni pravnomočna.
Atentat napovedovali celo tabloidi
Politično ozadje umora do danes še vedno ni razjasnjeno. Šlo naj bi za očitno opustitev dela s strani policije, ki kljub temu, da je le dva tedna pred umorom Đinđića ta bil tarča spodletelega atentata, slednjega ni uspela preprečiti. Pri tem je bil atentat z več strani, tudi nekega tabloida v lasti mafije, praktično napovedan.
Đinđić, ki je leta 2000 postal prvi demokratično izvoljeni premier v Srbiji, je hitro začel proces demokratizacije ter korenitih družbenih in socialnih sprememb v Srbiji.
V času Đinđićeve vlade se je inflacija v Srbiji znižala z 41 na 15 odstotkov, ugodna je bila gospodarska rast. Njegova vlada je začela tudi sodelovanje s haaškim Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije in v času njegovega mandata so prijeli več haaških obtožencev, med njimi Slobodana Miloševića.
Po mnenju zahodnih diplomatov je Đinđić pomembno prispeval h gradnji dobrih odnosov z Zahodom po večletni izolaciji Srbije. Država je vendarle stopila na evropsko pot in kazalo je, da bo kmalu nadoknadila izgubljeno iz časa Miloševićevega režima. Atentat na Đinđića pa je ta proces močno ogrozil.