Ljubljana - Lani smo zaradi začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni izgubili 10.679.136 delovnih dni. Število bolniških odsotnosti se je povečalo za dobro desetino, skoraj 13 odstotkov bolnikov pa je menda goljufov.
Potem ko se je v Sloveniji nekaj let zmanjševal delež začasne odsotnosti z dela zaradi bolezni in leta 2006 dosegel eno najnižjih vrednosti v zadnjih 50 letih, se je lani znova povečal – s 4,09 na 4,22 odstotka. Po podatkih zdravstvene zavarovalnice smo lani izgubili za 6,4 odstotka delovnih dni več kot leto poprej, število odsotnosti z dela, ki so bile sicer malce krajše, pa se je zvišalo kar za desetino.
Tako smo lani zaradi začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni v Sloveniji izgubili skoraj 10,7 milijona delovnih dni, pri čemer je bilo finančno breme približno enakomerno razporejeno med ZZZS in delodajalce. Samo zdravstvena zavarovalnica je za nadomestila plač za začasno zadržanost z dela izplačala 184.010.757 evrov, kar je za 9,5 odstotka (realno za 5,7 odstotka) več kot leta 2006, ko so ta izplačila znašala 40,3 milijarde tolarjev. Zaradi vnovičnega naraščanja bolniških odsotnosti, ki so bujno cvetele zlasti v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, na ZZZS že opozarjajo, da bo treba z ukrepi za boljše zdravje in varnost pri delu preprečiti možnost nadaljnjega povečevanja absentizma.
Obenem, pravijo na zdravstveni zavarovalnici, bo treba v prihodnje še strožje nadzirati zavarovance oziroma preverjati, ali med bolniškim dopustom upoštevajo navodila zdravnika ali pa so morda odpotovali na počitnice oziroma opravljajo drugo pridobitno dejavnost. Že lani je ZZZS opravila skoraj za petino nadzorov več kot leto poprej – izvedla je 1997 nenapovedanih obiskov na domu (1865 leta 2006), pri čemer so nekatere zavarovance, ker jih ni bilo doma ali ker so ugotovili, da opravljajo drugo delo, na željo izbranega zdravnika obiskali večkrat. Lani so v primerjavi z letom poprej tudi nekoliko bolj poostrili nadzor nad kmeti ter obrtniki in podjetniki – v obeh skupinah so opravili nekaj več obiskov kot leto prej, pri zaposlenih delavcih in javnih uslužbencih pa skoraj za desetino manj. Obenem so bili nadzorniki aktivnejši v regijah z največjim deležem absentizma (Murska Sobota, Maribor in Ravne), malo manj, kot so načrtovali, pa so izvedli nadzorov v Kopru, Krškem, Celju in Kranju.
Nizke kazni, ohlapna merila
Na celotnem območju ZZZS so tako lani »razkrinkali« 302 »goljufiva« zavarovanca – 234 oziroma 8,9 odstotka jih ni upoštevalo navodil za ravnanje med bolniško, 78 pa se jih je ukvarjalo s pridobitno dejavnostjo. Na podlagi teh ugotovitev na ZZZS sklepajo, da je med vsemi bolniškimi odsotnostmi 12,8 odstotka kršitev, kar pa je še vedno bistveno manj kot rekordnega leta 2004, denimo, ko jih je bilo kar 18,3 odstotka. Zlasti se je, kot pravijo, povečal delež kršitev zaradi opravljanja pridobitne dejavnosti, vendar to pripisujejo predvsem povečanemu nadzoru podjetnikov – leta 2006 so pri njih opravili 15 odstotkov vseh nadzorov, lani 23 odstotkov. Po vsem sodeč morajo namreč zasebniki kljub bolniškem staležu opravljati posle v svojem podjetju, če si niso priskrbeli zamenjave, opozarjajo v nadzorni službi ZZZS in predlagajo še povečanje števila nadzorov pri zasebnikih, saj med njimi ugotavljajo največ pridobitne dejavnosti. Tako naj bi letos kar 30 odstotkov vseh nadzorov opravili v zasebnem sektorju, vendar, opozarja Aleksander Jelenc, laični nadzornik pri ZZZS, je vse to zaman, dokler nimamo zakonodaje, ki bi omogočila strožje kaznovanje kršiteljev. Ko bodo ljudje ugotovili, da hujših sankcij ni in da jih nihče ne izvaja, se utegne delež izkoriščanja bolniškega dopusta po njegovem mnenju še povečati. Delavec, ki med bolniško odsotnostjo opravlja pridobitno delo, pojasnjujejo na ZZZS, ni upravičen do nadomestila plače, v primeru drugih kršitev pa se pravica do nadomestila zgolj zadrži.
Po mnenju laičnega nadzornika ZZZS bi bilo treba tudi sprejeti enotna merila, po katerih zdravniki bolnikom predpisujejo navodila za ravnanje med bolniškim staležem. Izbrani ali imenovani zdravnik nadzorniku vroči predpisano navodilo za ravnanje med bolniško odsotnostjo, na podlagi katerega potem ugotavljajo kršitve. Toda kot opozarja kontrolor, so navodila, ki jih predpisujejo zdravniki, preveč arbitrarna, brez vsaj okvirno določenih meril, kdaj naj bi zavarovanec med začasno nezmožnostjo za delo strogo miroval, kdaj samo počival, kdaj se lahko sprehaja, kdaj so sprehodi priporočeni, kdaj sme zapustiti kraj bivanja ... »V tej zvezi si prizadevamo v sodelovanju z Zdravniško zbornico Slovenije pripraviti skupna priporočila za dajanje navodil v času začasne zadržanosti od dela,« napoveduje Rosana Lemut Strle, direktorica področja obveznega zdravstvenega zavarovanja pri ZZZS.
Povečanje raka, največ poškodb
Po mnenju strokovnjakov na delež bolniških odsotnosti ne vplivajo le zdravstveni razlogi, ampak se pri tem pojavu prepleta cel kup dejavnikov. Kot je povedala Tatjana Kofol Bric z Inštituta za varovanje zdravja (IVZ), je med možnimi razlagami za naraščanje bolniških odsotnosti tudi velika stopnja zaposlenosti, zaradi katere se zaposleni počutijo varnejše in se lažje odločijo za bolniški stalež (recimo za nego otroka). Zaradi večje stopnje zaposlenosti dobijo verjetno delo tudi nekateri bolni in invalidni posamezniki, ki bi sicer težje prišli do zaposlitve. Vzroki za absentizem se skrivajo tudi v razmerah in vzdušju v delovnem okolju, občutku pripadnosti podjetju in podobno. V obdobju množičnih stečajev, denimo, so se delavci veliko zatekali v bolniško.
Več o tem preberite v Nedelu