Ljubljana - Skladno s kresnikovsko tradicijo žirija mesec dni pred kresnim večerom javnosti zaupa naslove petih romanov, izmed katerih 23. junija na Rožniku izbira nagrajenca. Seznam desetih najboljših romanov je sedaj skrčila na pet finalistov. To so Štefan Kardoš z romanom Rizling polka (Litera), Nataša Kramberger; Nebesa v robidah (Javni sklad RS za kulturne dejavnosti), Feri Lainšček; Nedotakljivi (Mladinska knjiga), Dušan Šarotar; Biljard v Dobrayu (Beletrina) in Suzana Tratnik z romanom Tretji svet (Cankarjeva založba).

Štefan Kardoš (roj. 1966), učitelj slovenščine na Dvojezični srednji šoli Lendava in občasni literarni urednik založbe Franc-Franc, je sicer avtor prvenca Rizling polka, a spremljevalcem kresnika nikakor neznano ime, saj je tretjinski soavtor romana Sekstant, ki je bil nominiran za nagrado za najboljši roman leta 2003.

Nataša Kramberger (roj. 1983) je svoj prvenec, roman (v zgodbah) Nebesa v robidah, začela pisati na pobudo revije Mentor, potem ko je s štirimi tipkanimi stranmi leta 2006 zmagala na festivalu mlade literature Urška in si s tem tudi prislužila njegovo knjižno objavo. Roman Nebesa v robidah je – kot je povedala – njena prva izkušnja s pisanjem proze, vendar pa jo je ukvarjanje s poezijo, gledališčem in novinarstvom dobro pripravilo za izzive pripovedništva, ki ji je od naštetega za zdaj najbliže.

Feri Lainšček (roj. 1959), avtor z doslej največ nominacijami za kresnika, je tokrat – po letu, v katerem je dobil kresnika za roman Muriša in ko smo videli po njegovi predlogi posnet Petelinji zajtrk – v finalu z romanom Nedotakljivi: mit o Ciganih, zgodbo o štirih romskih generacijah in svojo drugo knjigo, v kateri »v glavni vlogi« nastopajo Romi.

Dušan Šarotar (roj, 1968), urednik na Študentski založbi in avtor kratkih zgodb, pesniških zbirk in del za otroke, se z romanom Biljard v Dobrayu potaplja v odločilni čas ob koncu druge svetovne vojne in čara gosto, morasto atmosfero v soboškem hotelu, ki ga naseljujejo liki, za katere ni jasno, ali bodo zmagovalci ali poraženci; ve se le, da jih drobi in o njihovi usodi odoča čas, v katerega so ujeti.

Suzana Tratnik (roj. 1963), publicistka, sociologinja, lezbična aktivistka in avtorica več zbirk kratke proze, v svojem drugem romanu izrisuje pričevanjsko, dokumentarno intonirano zgodbo o mladenki, ki ji potovanje v veliko tuje mesto »podari« tudi drastično iskanje identitete, zaznamovane z drugačnostjo.