Prvič po napovedi tridnevne stavke sodnikov, ki bo od 9. do 11. junija, se bodo danes sestali člani stavkovnega odbora in minister za javno upravo Gregor Virant.
Ljubljana – Prvič po napovedi tridnevne stavke sodnikov, ki bo od 9. do 11. junija, se bodo danes sestali člani stavkovnega odbora in minister za javno upravo Gregor Virant. Od sestanka ne pričakuje kaj posebnega, je mogoče sklepati iz njihovih izjav. Opozorilna sodniška stavka bo, sestanek je zgolj izpolnitev obveznosti, ki jih zakonodaja nalaga obema stranema.
Tako je minister za javno upravo Gregor Virant na novinarski konferenci po četrtkovi seji vlade dejal, da se bo sestal s sodniki, ker je država njihov delodajalec in ker mu to obveznost nalaga zakon. Še vedno dvomi o zakonitost stavke, saj zakon o stavki določa, »da zaposleni v državnih organih ne smejo stavkati, na način, s katerim bi bistveno okrnili delovanje tega organa. Toda ne glede na to bo vlada zakon upoštevala, zato se bomo s sodniki usedli za pogajalsko mizo. Toda veliko manevrskega prostora ni. Za začetek bomo sodnikom zastavili vprašanje, zakaj zavračajo šest milijonov evrov dodatnega denarja, ki jim ga je vlada pripravljena izplačati za odpravo sodnih zaostankov,« je pred pogajanji dejal minister Virant.
Predsednica stavkovnega odbora Janja Roblek nam je pred sestankom dejala, da v zvezi z njim ne more povedati nič konkretnega, saj se bo petčlanski stavkovni odbor pred sestankom z Virantom še sestal in posvetoval.
Sodniške zahteve so jasne in izhajajo iz izpolnitve odločbe ustavnega sodišča iz konca leta 2006, ki vlado in državni zbor zavezuje k sprejetju takšnega zakona, po katerem bodo plače poslancev, ministrov in sodnikov primerljive. »Odločba ustavnega sodišča nič ne govori o dodatnem denarju za odpravo sodnih zaostankov. Govori o plačni primerljivosti funkcionarjev vseh treh vej oblasti in pri tem bomo vztrajali,« je pojasnila Roblekova.
Glavni odbor sodniškega društva je sicer že 18. aprila zavrnil ponudbo vlade, da jim poleg treh milijonov evrov, ki so že zagotovljeni za nagrajevanje delovne uspešnosti sodnikov, izplača še tri milijone evrov za odpravo sodnih zaostankov. Menil je, da gre za nedostojno ponudbo, saj sodniki zahtevajo, da se vprašanje sodniških plač uredi sistemsko in celovito, in sicer v zakonu o sodniški službi. Ker se vlada na to ni odzvala, so njegove spremembe pripravili v sodniškem društvu, vendar jih doslej še nihče (niti državni svet niti kateri od poslancev) ni vložil v zakonodajni postopek. Zato so sodniki 14. maja sklenili, da bodo stavkali. Za takšno obliko protesta se je doslej izreklo več kot 80 odstotkov sodnikov.
Iz tiskane izdaje Dela