Spletna mesta Dela, d. d., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij
Spletna mesta Dela, d. d., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij

Kaj bomo s Hradeckega (Mrtvaškim) mostom?

Ob ljubljanski bolnišnici oziroma njeni nekdanji mrtvašnici se nahaja most čez Ljubljanico, ki se ga je prijelo ime Mrtvaški most. Leta 2004 so ga zaprli in problem mostu je postal predmet prometne zagate.

sre, 28.05.2008, 16:36
HRADECKI 1
Hradeckega most danes.

HRADECKI 2
Hradeckega most pred prestavitvijo leta 1931.

HRADECKI 3
Zlomi okrasne ograje zaradi preobremenitev mostu.

HRADECKI 4
Ironbridge na reki Severn v Angliji.

HRADECKI 5
Žalostni pogled na nosilne loke mostu danes.

HRADECKI 6
Prstan z napisom »Gold gab für Eisen«.

HRADECKI 7
Litoželezni nakit oziroma verižica z začetka 19. stoletja.

Ljubljana – Ob ljubljanski bolnišnici oziroma njeni nekdanji mrtvašnici se nahaja most čez Ljubljanico, ki se ga je prijelo poimenovanje Mrtvaški most. Leta 2004 so ga zaradi grozečih poškodb za promet zaprli in problem mostu je začel dobivati prostor v časopisih in zapisnikih mestnih forumov, ne zaradi zgodovinske vrednosti, temveč zaradi prometne zagate.

Gre za Hradeckega most, enega največjih dosežkov naše tehnične zgodovine. Resnični pomen tega mostu pa je razen redkim posameznikom premalo znan ali celo nepoznan, še manj njegova sporočilnost o izjemnem prispevku našega prostora k tedanjim evropskim trendom in o naši enakovredni vključenosti v ta dogajanja. Na koncu je prevladalo mnenje, da se ga prestavi na Gruberjevo nabrežje, v podaljšek Hrenove ulice. Leta tečejo, zadeve pa se ne premaknejo, le pogled na most postaja vse bolj katastrofalen.

Za kaj gre? Po več stoletjih, ko se v Evropi in svetu v razvojno-tehničnem smislu ni nič velikega dogodilo, se je naenkrat sprožil pravi razvojni stampedo, ki traja še danes. Konec 18. stoletja so v Angliji uvedli nove peči za taljenje železa z uporabo koksa. S tem je postalo lito železo lahko dostopen in poceni material, ki je omogočil izdelavo revolucionarnih tehničnih novosti. Tudi James Watt je lahko razvil za industrijo učinkovit parni stroj šele tedaj, ko so za nekatere osnovne funkcionalne dele uporabili lito železo. Zato se danes pojavlja teza, da je bilo lito železo z enkratno livnostjo odločilni material, brez katerega industrijska revolucija ne bi bila izvedljiva. Poleg metalurških novosti in parnega stroja so tedaj v Angliji postavili prvo železnico in v tekstilne tovarne uvedli industrijski način izdelave.

Leta 1781 so tako na reki Severn zgradili tudi prvi litoželezni most na svetu, ki danes simbolizira začetek industrijske revolucije. Ulit je bil v bližnji livarni v Coalbrookdale, kjer so razvili tudi večino metalurških novosti. Danes je osrednja turistična atrakcija Anglije pod zaščito Unesca.

Novosti iz Anglije so hitro prenesli v Evropo, v tedanjo Prusijo, kjer je lito železo povzročilo izredno navdušenje, lahko rečemo evforijo, ki je daleč presegala strokovni okvir. Najbolj prepričljivo to dokazuje litoželezni nakit, ki ni smel manjkati pri nobeni ugledni meščanki, še posebej v Berlinu. Za nekaj desetletij je lito železo izpodrinilo zlato, srebro in drage kamne. V tedanji Prusiji, ki se je po bitkah z Napoleonom znašla v težavah, so pozvali meščanke, da zamenjajo zlato za litoželezne prstane z napisom »Gold gab ich für Eisen«, zlato sem dala za železo.

V takem vzdušju je tedanji mestni svet v Ljubljani razpisal gradnjo litoželeznega mostu, ki naj bi nadomestil leseni Čevljarski most. Po petih letih so sprejeli načrt nadinženirja Johanna Hermanna z Dunaja, ki je ustrezal tedanjim visokim zahtevam mesta in njegovega župana Hradeckega. Po razponu je enak Ironbridgeu v Angliji, v celoti je bil ulit na Dvoru pri Žužemberku, tako nosilni loki kot tudi okrasna ograja. Ob otvoritvi 18. oktobra 1867 je požel splošno priznanje in odlične ocene strokovnih krogov.

Na sedanji lokaciji je Hradeckega oziroma Mrtvaški most od leta 1931, kamor ga je preselil arhitekt Jože Plečnik in je ostal v uporabi vse do leta 2004. Če ostane most na sedanji lokaciji, se izognemo stroškom selitve in tveganju ob ponovnem postavljanju. Z odlašanjem konzerviranja Hradeckega mosta samo slabšamo stanje, predvsem pa nedopustno skrivamo tehnični spomenik prve vrste pred domačo in tujo javnostjo.

Celotni članek lahko preberete v Delovi prilogi Znanost

Komentiraj članek

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje je preprosto, vendar pa zaradi spodbujanja kulturne in dostojanstvene razprave pred oddajo komentarjev zahtevamo vnos osebnih podatkov.
Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje prispevkov na straneh Dela ni pravica, temveč možnost, ki jo omogoča medijska družba Delo, d. d. S komentarji prispevkov izražate svoje mnenje ali stališče na lastno odgovornost. Za objavo komentarjev, ki bodo na ogled takoj vidni vsem obiskovalcem portala, zahtevamo vnos osebnih podatkov. Kot registriran uporabnik, ki osebnih podatkov v uporabniškem računu ni dopolnil, pa imate možnost oddaje komentarjev, pri čemer si uredništvo pridržuje pravico do objave po lastni presoji.

Uredništvo Dela in izdajatelj Delo, d. d., spodbujata argumentirano razpravo in ne dovoljujeta zlorabe medijskega prostora za žalitve, napeljevanje k sovraštvu ali nasilju, osebno diskreditacijo identificiranih piscev, oglaševanje izdelkov ali storitev ali kako drugače pravno spornih komentarjev.

Po kazenskem zakoniku je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe, kakor tudi za razžalitev, žaljivo obdolžitev in obrekovanje. Uredništvo Dela bo pomagalo pri ugotavljanju identitete avtorjev sporočil, če bodo to zahtevali pristojni organi. Podatke lahko na zahtevo sporoči tudi prizadeti osebi zaradi uveljavljanja njenih pravic.

Uredništvo Dela bo zato po svoji presoji brisalo sporna sporočila; posameznim avtorjem bo tudi odvzelo možnost komentiranja.

Za vsebino, naslove in priloge sporočil v forumih so odgovorni avtorji sami.

Medijska družba Delo, d. d., uredništvo Dela

Prijavi se

Komentarji

Prikaži: starejši prej
2 komentarja
hm85

OK, v članku že piše pravilno. Reagiral sem na zapis pod sliko.

28. maj 2008, ob 18:39:26
hm85

Na prstanu je napis: »Gold gab ICH für Eisen« zlato sem dal(-a) (zamenjal) za železo.

28. maj 2008, ob 18:36:16
2 komentarja
Stran: <|1|>
Prikaži: starejši prej