Ljubljana - Predsednik vlade Janez Janša je na srečanju ob 20. obletnici procesa proti četverici dejal, da si v času procesa nihče ni predstavljal, da bo Slovenija čez dvajset let članica, ne samo EU, ampak tudi njenega jedra in da bo to unijo celo vodila. "Skratka, spremembe so velikanske," je poudaril.
Janša je v izjavi medijem dejal, da so njegovi občutki ob obletnici neprimerljivi s tistimi, kar je bilo pred dvajsetimi leti. "Dvajset let nazaj se ni nihče predstavljal, da bo razvoj dogodkov v Sloveniji takšen, kot je dejansko bil," je pojasnil.
Po njegovih besedah že dejstvo, da je nekdanji vojaški zapor danes najboljši mladinski hotel na svetu, na simbolni ravni kaže na spremembe, ki jih je Slovenija doživela v tem času. "Nisem si niti v sanjah predstavljal, da bom dvajset let pozneje v politiki in da bom imel na ramenih najbolj odgovorno funkcijo, ki jo je kakšen Slovenec opravljal v zgodovini," je dejal.
Po Janševem mnenju si tudi nihče, ki se je pred dvajsetimi leti zavzemal za spoštovanje človekovih pravic, ni predstavljal, da bo Slovenija čez dvajset let članica, ne samo EU, ampak tudi njenega jedra in da bo to unijo celo vodila. "Skratka, spremembe so velikanske in verjetno večje, kot pa jih je možno razumeti s pogleda ene generacije," je poudaril.
Na novinarsko vprašanje, zakaj je opravičil svojo odsotnost s seje odbora DZ za gospodarstvo, je premier pojasnil, da je v teh dneh veliko aktivnosti in tudi zaradi tega se je četverica dobila danes, saj se ponavadi dobijo na natančno obletnico, 31. maja.
Janša je dejal, da je hvaležen vsem, "ki so prišli na Roško, ki so bili člani kolegija ali pa razširjenega Odbora za človekove pravice, vključno z Igorjem Bavčarjem, ki je bil prvi človek tega Odbora". "Moja in mislim da tudi naša skupna hvaležnost ostaja do vseh, ne glede na to, na katere strani političnega spektra so danes," je še dodal predsednik vlade.
Tasiča ne čudi, da je Bavčar eden najbogatejših Slovencev
David Tasič, poleg Janše, Ivana Borštnerja in Francija Zavrla eden od štirih obsojencev na vojaškem procesu v Ljubljani leta 1988, je v izjavi za medije na srečanju dejal, da je Slovenija v državotvornem smislu dosegla vse cilje in da smo izpolnili sanje, ki smo jih gojili Slovenci. Dodal je, da mogoče kot narod nismo dovolj sproščeni.
Po Tasičevem mnenju je Janša dober premier. Dodal je, da ni lahko časovno obvladati vsa dogajanja, še zlasti v času predsedovanja EU. Glede Bavčarja je Tasič dejal, da je sposoben človek, kar je pokazal že takrat, ko je ustanovil Odbor. Zato ga ne čudi, da je postal eden od najbogatejših Slovencev. Ob tem je še dejal, da je način, kako je Bavčar prišel do bogastva, stvar preiskovalnih organov.
"Pravzaprav tudi meni kot državljanu ni vseeno, da neka peščica tranzicijskih direktorjev na nek način prisvoji celo premoženje celih generacij. To je na nek način sporno, če pa je zakonsko dovoljeno, potem jaz kot vsi ostali državljani ne morem biti proti nečemu, kar je legalno pridobljeno," je poudaril. Dodal je, da to traja že dvajset let. "Janša je samo štiri leta predsednik vlade," je dejal in dodal, da je bilo pred tem dolgo obdobje vladanja Janeza Drnovška, "ki je postavljal temelje temu sistemu".
Zavrl: Nismo prijatelji, ki bi hodili drug drugemu na obiske
Zavrl je medijem je dejal, da bodo tisti, ki so se borili pred 20 leti vedno razočarani. "Tisti, ki smo bili v prvih vrstah nekoč in smo imeli vijolice v očeh in nam je bilo toplo od pomladi in smo doživeli tisto zgostitev, bomo vedno razočarani, kar je čisto normalno," je pojasnil. Po Zavrlovih besedah pa smo lahko veseli, da živimo v sistemu, kjer lahko gremo na volitve in lahko svobodno govorimo in se ne strinjamo. "To je velik dosežek," je prepričan.
Povedal je, da so četverica soborci, "ki smo v določenim obdobju delali, čustvovali in se borili skupaj". Nismo pa prijatelji, ki bi hodili drug drugemu na obiske, je dodal.
Na novinarsko vprašanje glede boja proti korupciji je Zavrl dejal, da skušajo vse politične stranke "izrabljati vse fenomene v svojo korist in to počne tudi Janša". "To, kar je delal z WD 40 pred štirimi leti, bo očitno še uspešno naredil sedaj, ko je na poziciji. Zato mu gredo vse čestitke, da lahko nekdo, ki je na vladi, prinese WD 40 in 'počisti' napake opozicije pred petimi leti," je še povedal in dodal, da je to dobra poteza.
Ivan Borštner ni dajal izjav.
Po izjavah za medije so si Janša, Borštner, Tasič in Zavrl ogledali prostore mladinskega hotela Hostel Celica na Metelkovi, kjer je bil v času procesa proti četverici zapor jugoslovanske vojske. Četverica si je ogledala nekdanje celice, ki so danes preurejene v sobe za popotnike, ter se vpisala v knjigo gostov hostla, nato pa srečanje nadaljevala z neformalnim kosilom.
Ob 20. obletnici sodnega procesa proti četverici so se Janez Janša, Ivan Borštner, David Tasič in Franci Zavrl danes ob 14.45 srečali v Hostlu Celica na Metelkovi, kjer so bili zapori jugoslovanske vojske. Za Tasiča je bilo dogajanje prelomno, sociolog Milan Balažic pa meni, da je bilo vpleteno tudi vodstvo nekdanje Zveze komunistov Slovenije.
Franci Zavrl, nekdanji urednik Mladine in eden od obsojencev na vojaškem sodišču v Ljubljani leta 1988, je poudaril, da je po njegovem mnenju osrednja točka slovenske pomladi Odbor za varstvo človekovih pravic. "Namerno izpuščam imena četverice, ker želim poudariti pomen preko sto tisoč ljudi," je pojasnil.
Prepričan je, da so ti ljudje dali slovenski pomladi zagon in kritično maso. "Mi štirje smo resda bili v jedru, toda pomemben je bil prav vsakdo. Na svoje takratno urednikovanje Mladine in sodelovanje v Odboru sem seveda ponosen, o celotnem obdobju pa gojim skorajda romantične spomine," je še pojasnil Zavrl.
Po besedah nekdanjega novinarja in urednika Mladine Davida Tasiča je bil proces proti četverici prelomnica za civilno družbo v Sloveniji. Meni pa, da bi se ta prelomnica lahko zgodila tudi ob kakšnem drugem sodnem procesu. "Dejansko je civilna družba v Sloveniji v drugi polovici osemdesetih ob vsem tem dogajanju, ki se je ves čas stopnjevalo, potrebovala neko piko na i," je še povedal Tasič.
JLA se je pripravljala na izvedbo vojaškega udara
Pripadniki tajne komunistične policije SDV (Služba državne varnosti) v tedanji Socialistični federativni republiki Jugoslaviji (SFRJ) so 27. aprila 1988 opravili skrivno preiskavo v prostorih podjetja Mikroada. V pisarni uslužbenca Mikroade Janeza Janše so agenti slovenske podružnice SDV našli fotokopije vojaškega dokumenta takratne Jugoslovanske ljudske armade (JLA).
Šlo je za kopijo zaupnega vojaškega dokumenta, ki je dokazoval, da se JLA pripravlja na izvedbo vojaškega udara. Kopijo je častnik JLA Ivan Borštner konec januarja 1988 zaupno izročil uredniku notranjepolitične redakcije na tedniku Mladina Tasiču.
Poleg glavnega urednika tednika Zavrla se je z vsebino dokumenta seznanil tudi komentator Mladine Janša. Ta je v člankih, objavljenih v Mladini, kritiziral vpletanje vojaškega vrha v reševanje politične krize v tedanji SFRJ. Janša je bil v tistem obdobju tudi eden izmed kandidatov za predsednika Zveze socialistične mladine Slovenije (ZSMS).
Kot je navedeno v knjigi 7 let pozneje, je tajna policija SDV 17. maja obvestila jugoslovansko vojsko, da so v Janševi pisarni našli kopiji vojaškega dokumenta. V nadaljevanju je 31. maja vojaška policija aretirala Borštnerja, pripadniki SDV pa Janšo in ga izročili vojaškim preiskovalcem. Novinarja Mladine Tasiča so aretirali 4. junija.
Po aretaciji Janše je bil 3. junija ustanovljen Odbor za varstvo pravic Janeza Janše. Pobuda se je kmalu preimenovala v Odbor za varstvo človekovih pravic, je zapisal Ali H. Žerdin v knjigi Generali brez kape.
Odbor je 21. junija na Kongresnem trgu v Ljubljani organiziral demonstracije, ki se jih je udeležilo okrog 30 tisoč ljudi, od 18. julija, ko se začne na ljubljanskem vojaškem sodišču proces proti četverici, pa so bile na Roški cesti vsak dan spontane demonstracije v podporo "JBTZ" (Janša-Borštner-Tasič-Zavrl). Na dan razglasitve sodbe, 27. julija, je pred vojaškim sodiščem protestiralo okrog 15 tisoč ljudi, še piše Žerdin.
Balažic o vlogi Milana Kučana
Sociolog in publicist Milan Balažic meni, da ni mogoče "dokazati, da je prišlo do tega procesa na podlagi tega, da bi sam Milan Kučan kot šef slovenske partije to ukazal". A je dodal, da sodelovanje SDV, ki je bila takrat pod nadzorom vrha Zveze komunistov Slovenije (ZKS), kaže na to, da je bil "tudi takratni vrh partije vpleten v to zadevo".
"Do procesa JBTZ se je še govorilo o demokratičnem socializmu, saj se je še verjelo, da se bo dalo socializem demokratizirati in liberalizirati," je pojasnil Balažic in dodal, da se je po tem oz. v toku tega procesa ugotovilo, "da socializma ni mogoče reformirati in demokratizirati, ampak, da je treba preprosto pripraviti ZKS, da sestopi z oblasti".