Ob vsem protitajkunskem grmenju se na prvi pogled zdi, da se lastniški kapital domačih podjetij v rokah enega ali peščice posameznikov kopiči šele v zadnjih dveh, treh letih, a ti procesi so se začeli že sredi 90. let.
Ljubljana - Še pred slabim letom se je v slovenski javnosti govorilo o nadaljnji konsolidaciji lastništva naših podjetij, zdaj se v zvezi s tem že nekaj mesecev govori o tajkunstvu. Pri tem se seveda misli na koncentracijo kapitala v rokah peščice posameznikov. So ti procesi nekaj fantomskega ali je to že približno desetletje logična posledica sprejetega modela privatizacije slovenskega gospodarstva, regulative in političnih silnic ter kaj takšne lastniške sestave pomenijo za podjetja?
Ob vsem protitajkunskem grmenju se na prvi pogled zdi, da se lastniški kapital domačih podjetij v rokah enega ali peščice posameznikov kopiči šele v zadnjih dveh, treh letih, a večina naših sogovornikov se strinja, da to ni res. Kot ugotavljajo, so se ti procesi začeli že sredi 90. let. Takrat so si z odkupom poceni certifikatskih delnic, ugodnimi izmenjavami ali kupčijami deležev med obvladujočimi podjetji, različnimi združevanji in drugimi »prijateljskimi« posli (velikokrat tudi zaradi izčrpavanja družb) začeli pot k temu utirati tako imenovani pidovski baroni.
Prav različni pidovski nasledniki so pozneje marsikdaj pomembno vlogo (kot parkirišča ali kot soudeleženci) igrali tudi pri nadaljnji konsolidaciji lastništva in njegovi koncentraciji v podjetjih, ki jih zdaj obvladuje eden ali več posameznikov. Te družbe lahko v grobem razdelimo v dve skupini: skupino tistih, v katerih so posamezniki postopno prek prijateljskih ali povezanih družb ciljna podjetja prevzeli, ali skupino tistih, ki so tako prepletli lastništva, da obvladujejo eno ali več družb.
»To se je prej ali slej moralo zgoditi,« o koncentraciji lastništva v naših podjetjih meni dr. Matija Rojec s fakultete za družbene vede (FDV). Kot ugotavlja, začetki teh procesov segajo v zgodnja 90. leta in so posledica nedokončane privatizacije pa tudi interesa politike, da ohrani vpliv v podjetjih. »Koncentracija lastništva se ni zgodila čez noč, potekala je dlje časa. Dokler se je dogajala postopno in v majhnih količinah, ni tega nihče opazil,« je pred kratkim povedal dr. Ivan Svetlik s FDV.
Več o tem v Delovi prilogi FT.