Ljubljana - Izredna seja državnega zbora o koncentraciji kapitala, o tajkunih, politiki in korupciji, ki je potekala v torek, je zbudila posebno pozornost javnosti. Natančneje smo o tem poizvedovali v tokratni anketi Dela, ob tem pa smo povprašali za mnenje v zvezi s še eno afero, nakupom oklepnikov patria.
Kako pogosto spremljate prenose sej državnega zbora na televiziji, je bilo prvo vprašanje, ki so ga anketarji zastavili sodelujočim v anketi. Bolj ali manj redno je odgovorilo 14 odstotkov vprašanih, včasih 15,4 odstotka, redko, zgolj slučajno 38,1 odstotka, da pa jih ne spremljajo nikoli, pa je zatrdilo 32,4 odstotka vprašanih.
Seje državnega zbora za slovensko javnost torej niso posebno atraktiven dogodek. Podrobnejši pregled podatkov pa pokaže bistveno razliko med generacijami: delež tistih, ki seje spremljajo, izrazito narašča s starostjo anketirancev. Seje so tudi bolj zanimive za potencialne volivce koalicijskih strank.
Podobno se pokaže pri vprašanju, ali so spremljali torkovo sejo državnega zbora. Da so jo spremljali v celoti, je zagotovilo 6,1 odstotka vprašanih, deloma jo je spremljalo 25,7 odstotka, da je niso spremljali, so pa seznanjeni o vsebini, je odgovorilo 33,1 odstotka anketiranih, da sploh nič ne vejo o tem pa 34,3 odstotka.
Torkova seja je bila torej deležna večje pozornosti kot običajno, tudi tokrat pa se pokaže, da je bolj zanimiva za potencialne volivce koalicijskih strank. Delež tistih, ki so sejo spremljali v celoti ali vsaj deloma, je višji med njimi. Zanimivi pa so tudi neopredeljeni, to so tisti, ki so na vprašanje, koga bi volili, odgovorili z ne vem. Med temi je več kot 40 odstotkov takih, ki o tej temi ne vejo nič.
In kako naši anketiranci gledajo na smotrnost takih sej; ali so po njihovem mnenju koristne pri razčiščevanju vprašanj, kot denimo o tajkunih, politiki in korupciji? Večina, 53 odstotkov anketiranih meni, da ne. Pritrdilno je na to vprašanje odgovorilo 32,1 odstotka anketiranih, neodločenih jih je bilo 14,8 odstotka. Ob tem vprašanju je opazna razlika med volivci vladne koalicije in volivci opozicije. Prvi so dosti bolj prepričani v koristnost takih sej.
Anketirance so vprašali še, kako pogosto sicer v medijih spremljajo teme o tajkunih, politiki in korupciji. Bolj ali manj redno jih je odgovorilo 34,6 odstotka, včasih 30,5 odstotka, redko, zgolj slučajno 23,9 odstotka in nikoli 11,1 odstotka. Vse torej kaže, da je to ena najbolj spremljanih tem v medijih. Zanimivo, da glede tega ni razlik med volivci vladnih strank in opozicije. Tako med enimi kot med drugimi je dobrih 40 odstotkov takih, ki te teme spremljajo bolj ali manj redno. Zato pa je zanimanje mnogo manjše med neopredeljenimi, kjer je ta delež le 25-odstoten.
Za konec še dve vprašanji v zvezi z nakupom oklepnikov patria. Najprej so anketirane vprašali po njihovem mnenju o tem, ali je v tem primeru prišlo do korupcije ali ne. Pritrdilno jih je odgovorilo 50,1 odstotka, negativno 20,4 odstotka, da ne vejo oziroma ne poznajo zadeve pa jih je odgovorilo 29,5 odstotka. Seveda so opozicijski volivci bolj prepričani v podkupovanje kot koalicijski.
Če bi imeli besedo naši anketiranci, bi preiskavo spornih poslov pri nas ne opravljala slovenska, ampak finska policija. Posel s patriami namreč preiskujeta tako državnozborska komisija kot finska policija, napoveduje se tudi preiskava slovenske policije. Anketirance so vprašali, komu od teh najbolj zaupajo, da bo opravil nepristransko preiskavo. Več kot polovica, 51,5 odstotka jih je izbrala finsko policijo, slovensko policijo 16,2 odstotka, parlamentarno komisijo pa 6,7 odstotka.
Iz tiskanega Dela.