Ameriški predsednik začenja zadnjo evropsko turnejo. George Bush se bo na Brdu udeležil vrha EU in ZDA, za tukajšnjo politično elito vrhunca slovenskega predsedovanja Evropski uniji. Prihod v Slovenijo je prolog v obisk najvplivnejših zahodnoevropskih prestolnic. V sedmih dneh bo obšel vse »vélike«: Berlin, Rim, Pariz in London, s postankom v Belfastu na poti domov. V času, ko so oči sveta uprte v ameriško volilno tekmo, v senatorja Obama in McCaina, in v pričakovanju spremembe, ki jo bo prinesel novi predsednik, pa je odhajajoči Bush na obrobju.
Evropska turneja bo manj kot transatlantskim razlikam namenjena obujanju zgodovinskih vezi. Udeležba na slovesnosti ob 60. obletnici Marshallovega plana za obnovo po drugi svetovni vojni porušene Evrope in odprtja berlinskega zračnega mostu je spominjanje časov, ko je bila Amerika drugačna. Prevlada ZDA ni bila nikoli sama po sebi problem, velikokrat v zgodovini je bila izrecno zaželena: Združene države so bile povabljene, da odigrajo vlogo velike sile, njihov angažma v prvi in drugi svetovni vojni je bil odločujoč. Medtem ko generacija Evropejcev, ki to pomni, izginja, današnja generacija pozna novo svetovno ureditev, v kateri velja zakon močnejšega, in ameriški unilateralizem, ki krši mednarodno pravo.
Evropa upa, da bo čas po Bushu prinesel več političnega ravnotežja sil in več multilateralizma, med drugim tudi zaradi relativno šibkejših Združenih držav. Multipolarna mednarodna ureditev je potrebna glede velikih tem: klimatskih sprememb, terorizma in energetske varnosti. Medtem ko EU zanima predvsem to zadnje in odnosi z Rusijo, ki so se poslabšali zaradi arogantne ameriške politike, prihaja predsednik med drugim lobirat za poostritev sankcij zoper Iran. ZDA hočejo ekonomski, finančni, politični in diplomatski pritisk na Iran, zato Bush odhaja na obisk k velikim evropskim silam, s katerimi so ZDA po letu 2005 usklajevale politiko do Teherana. Nekatere stvari v ameriški zunanji politiki se pač ne bodo spremenile.
Iz torkove tiskane izdaje Dela!