Ta.S.
London - Slovenija bo danes zaključila svoje šestmesečno predsedovanje Evropski uniji, ki se koplje v hvali zaradi mirnega profesionalizma med turbulentno fazo razvoja EU. Istočasno je slovensko predsedovanje nekatere države opomnilo, zakaj hočejo, da se blok 27 držav umakne iz sistema izmenjevanja kratkih predsedovanj, ki jih pogosto vodijo majhne države z omejenimi diplomatskimi in institucionalnimi viri, in prične izvajati polno predsedovanje, ki ga je predvidela Lizbonska pogodba, piše današnji Financial Times.
Slovenija, ki bo predsedovanje predala Franciji, je bila prva od nekdanjih komunističnih držav in prva od 12 držav, ki so se Uniji pridružile med leti 2004 in 2007, ki je dobila v roke predsedovanje EU. Kriza, ki jo je povzročila irska zavrnitev Lizbonske pogodbe, je imela le malo veze s slovenskim predsedovanjem, kljub temu pa je zasenčila številne dosežke ljubljanskega vodstva. Med njimi novinar Financial Timesa našteva direktivo o delovnem času, s katero je najdaljši delovni teden omejen na 48 ur, kompromis glede tržnega liberalizma in sprejetje sporazuma z Rusijo. V vseh omenjenih primerih je bil slovenski prispevek uporaben, vendar skromen - kot je pričakovati od dvomilijonske države znotraj bloka, ki ima skoraj 500 milijonov prebivalcev.
"Slovensko predsedovanje se je končalo z zadovoljivim ravnovesjem," piše v analizi neodvisne svetovalne skupine za evropsko politiko. "Dokazalo je, da je naloga težka, vendar se do da izvesti, še posebej s pomočjo in podporo Komisije in nekaterih enako mislečih partnerjev." Bruseljski diplomati se s takšno oceno večinoma strinjajo. Vendar nekateri trdijo, da Slovenci na nekaterih bolj kompleksnih področjih niso bili usposobljeni za vodenje. Drugi pravijo, da je Slovenija slabo izpeljala začetni odziv EU na izbruh nasilja v Gazi.
Slovenci so bili najbolj samozavestni glede svojega znanja in poznavanja politike do držav nekdanje Jugoslavije. Ljubljana si je prizadevala za priznanje neodvisnosti Kosova, hkrati pa svoje partnerje v EU pozvala, naj pomagajo Beogradu prebroditi travmo tako, da jim dajo upanje v skorajšnje včlanjenje v EU. Takšen pristop pa je prinesel mešane rezultate. Grčija, Romunija, Španija in še nekatere države EU so zavrnile priznanje kosovske neodvisnosti, prav tako je prišlo do zamude pri vzpostavljanju zakona EU in misije v nekdanji srbski provinci. Medtem je EU s Srbijo podpisala predpristopno pogodbo in jo navezala na pogoj, da mora Beograd polno sodelovati s haaškim sodiščem.
Ko je prejšnji teden na vrhu evropskih voditeljev slovensko predsedovanje doživelo svoj višek, je v očeh svetovne javnosti prevladal šok irskega referenduma. Pred referendumom je slovenski premier Janez Janša komentiral: "Zaenkrat smo dokazali, da predsedovanje ni pretežka naloga za novo članico EU, čeprav smo se že soočili z nekaj izzivi." "Ko se Slovenija umika h krilim, lahko Janši oprostimo za občutek olajšanja, da se bo s problemom urejanja krize z Lizbonsko pogodbo ukvarjala Francija," svoj prispevek zaključuje novinar Financial Timesa.