Slovenske parlamentarne stranke različno ocenjujejo potek slovenskega predsedovanja EU. Vodenje Sveta EU pa v koalicijskih strankah ocenjujejo zelo pozitivno.

Ljubljana - Slovenske parlamentarne stranke različno ocenjujejo potek slovenskega predsedovanja EU. Po pričakovanjih slovensko vodenje Sveta EU v koalicijskih strankah ocenjujejo zelo pozitivno. V opoziciji pa so mnenja različna, s tehničnega vidika na slovensko predsedovanje nimajo pripomb, z vsebinskega vidika pa poudarjajo več "izgubljenih priložnosti".

Tanko o trdni osredotočenosti

Vodja največje poslanske skupine v parlamentu, SDS, Jože Tanko je ocenil, da je Slovenija uspešno vodila EU, o tem pa po njegovih besedah pričajo številne pozitivne ocene najvišjih političnih predstavnikov držav članic in evropskih institucij. K temu so po njegovih besedah pripomogle zgodnje priprave, "predvsem pa trdna osredotočenost na vsebino predsedovanja". Ob tem je poudaril, da je država v pol leta izpolnila praktično vse naloge, ki si jih je v okviru prioritet zastavila.

Potrč: Vodenje Sveta EU je bilo korektno

Tudi vodja največje opozicijske poslanske skupine, SD, Miran Potrč meni, da je bilo slovensko vodenje Sveta EU uspešno. "Slovensko predsedovanje je bilo v krogih EU deležno pohval in priznanj. In pomembno je predvsem to. Vodenje Sveta EU je bilo korektno, kakšnih posebnih rezultatov za Slovenijo pa realna politika ni mogla pričakovati," je menil.

Presečnik: V tem obdobju sicer ni bilo ničesar revolucionarnega

Vodja poslanske skupine SLS Jakob Presečnik je poudaril, da je bilo predsedovanje za Slovenijo kot prvo izmed novih članic velik izziv in čast. "V tem obdobju sicer ni bilo ničesar revolucionarnega, je pa res, da so se tudi po zaslugi slovenskega predsedstva sorazmerno dobro urejali dogodki in pa vnos demokracije na Zahodnem Balkanu. Slovenija pa je bila zelo aktivna tudi pri podnebnih spremembah, kjer svet čakajo hude naloge," je menil Presečnik.

Horvat: Pomembneje je to, kakšna je kvaliteta ljudi

Pozitivno oceno je podal tudi vodja poslanske skupine NSi Jožef Horvat, ki je menil, da je Slovenija svojo vlogo zelo dobro opravila. "Tu se je ponovno pokazalo, da ni pomembno, ali je država velika ali majhna, pomembneje je to, kakšna je pravzaprav kvaliteta ljudi, ki vodijo državo in katerim so bile zdaj zaupane tudi najvišje naloge v tem polletnem predsedovanju," je poudaril.

Žnidaršič: Slovenija je delo častno opravila

Vodja poslanske skupine DeSUS Franc Žnidaršič je po drugi strani menil, da težko podrobneje ocenjuje delo predsedstva, saj parlament v predsedovanje ni bil dosti vključen. Vseeno pa meni, da je Slovenija opravila veliko delo in da je to delo častno opravila. To delo pa pozdravljajo tudi drugi predstavniki EU, je spomnil Žnidaršič.

Battelli: Vodenje je bilo dobro in dostojno

Poslanec italijanske narodne skupnosti Roberto Battelli je ocenil, da je bilo slovensko vodenje EU "dobro in dostojno", ocene njegovih tujih kolegov pa so bile večkrat zelo pozitivne. Sicer pa je imelo predsedovanje relativno majhen vpliv na italijansko manjšino v Sloveniji. "Nekaj promocijskih zadev je bilo, ki pa so kazale Slovenijo v boljši luči, kot je dejansko stanje manjšin. Toda treba je poudariti, da je s to vlado šlo na tem področju marsikaj na bolje," je dejal Battelli.

Pozsonceva: Sloveniji je uspelo predstaviti slovenske vrednote

Poslanka madžarske narodne skupnosti Maria Pozsonec je menila, da je predsedovanje uspelo in da je Sloveniji uspelo predstaviti slovenske vrednote. Kako pa je predsedovanje doživljala madžarska manjšina v Sloveniji? "Ena izmed prioritet slovenskega predsedovanja je bil tudi medkulturni dialog, ki ga mi na dvojezičnem območju živimo. Sem pa pričakovala, da bomo imeli možnost to pokazati. Menim, da je šlo pri tem za izgubljeno priložnost," je menila Pozsonceva.

Gulič: Tu smo jo še kar dobro odnesli

V LDS pa so mnenja, da je vlada predsedovanje EU izkoristila tudi v notranjepolitične namene. "Eden stranskih ciljev te vlade je bilo postaviti parlament na stranski tir med predsedovanjem," je menil Aleš Gulič in spomnil na ponujeni "pakt o nenapadanju" pred začetkom predsedovanja. Sicer pa je pozitivno ocenil naloge, ki jih je Slovenija v tem času opravila. "Tu smo jo še kar dobro odnesli; irski referendum je pač padel v čas našega predsedovanja, zdaj ko je Lizbonska pogodba tam zavrnjena, pa to prav gotovo ni dobro," je menil Gulič in dodal: "Je pa res, da smo izpustili kar precej priložnosti, kar se tiče promocije Slovenije."

Lahovnik: Predsedovanje je bilo v glavnem omejeno na tehnične zadeve

Podobno je menil tudi vodja poslanske skupine Zares Matej Lahovnik. Slovensko predsedovanje je bilo po njegovih besedah v glavnem omejeno na tehnične zadeve, ki vključujejo organizacijo različnih sestankov in srečanj, medtem ko so se ključne vsebinske zadeve dogajale drugje. Kot veliko pomanjkljivost pa je označil, da Sloveniji v času predsedovanja ni uspelo pripraviti deklaracije, ki bi zadevala vključevanje držav Zahodnega Balkana v EU in ki bi bila nadgradnja Solunske deklaracije. "Črna pika" na predsedstvu pa je tudi v zavrnitvi Lizbonske pogodbe na Irskem, kjer države članice EU in evropski voditelji po Lahovnikovem mnenju niso naredili dovolj, da bi prepričali Irce v nujnost Lizbonske pogodbe. "Slovenska vlada je namreč ratifikacijo Lizbonske pogodbe v državah članicah izpostavila kot eno ključnih prioritet Slovenije. Očitno pa niso storili dovolj, da bi tudi vse ostale države članice uspeli prepričati v nujnost te ratifikacije, predvsem državljane. Če so postavili to kot prioriteto, je pač dejstvo, da se je irski 'ne' zgodil med našim predsedovanjem," je dejal Lahovnik.

Jelinčič: Slovenija ni pravzaprav naredila nič dobrega za Slovenijo

Vodja poslanske skupine SNS Zmago Jelinčič Plemeniti je bil oster, da Slovenija v času predsedovanja EU "pravzaprav ni naredila nič dobrega za Slovenijo". "Namesto da bi se ukvarjala s svojimi zadevami in uredila razmerje s sosednjo Hrvaško, smo se ukvarjali s tem, da smo priznali Kosovo in da smo se borili za interese Litve, Latvije, Poljske, predvsem pa sosednje Hrvaške. Pozabljali pa smo, da je to enkratna priložnost, da bi naredili kaj za lastno državo," je menil Jelinčič. "Pozitivnih ocen nisem videl pri tem predsedovanju. Izgubljena priložnost. To, da je bilo tehnično dobro izvedeno, pa v Sloveniji ni nič posebnega, saj znamo tovrstne zadeve tehnično vedno dobro izpeljati in tehnično bistveno bolje kot ostale države. Ampak to je pa tudi vse," je zaključil Jelinčič.

Žgajner Tavš: Pod bliščem predsedovanja so se skrivali realni problemi

Za vodjo poslanske skupine Lipa Barbaro Žgajner Tavš pa je predsedovanje "potekalo pod nekakšnim bliščem". "Kot da se v Sloveniji cedita med in mleko, na drugi strani pa so se zanemarjali realni problemi v naši državi, kot so npr. revščina, inflacija, nezadovoljstvo ljudi ali krčenje socialnih programov. To so realni problemi, ki so se skrivali pod bliščem predsedovanja," je menila. "Ni dovolj samo poudarjati, da so cene hrane in nafte previsoke. Slovenija je imela priložnost, da bi kot predsedujoča naredila korake naprej, a tega ni bila sposobna narediti," je še poudarila poslanka.