Šrot pozval Brezigarjevo in Jevška k odstopu

Generalna državna tožilka je ocenila preiskavo, ki je pripeljala do začasnega priprtja bivšega državnega tožilca in prvega moža SCT, kot zelo resno. Predsednik SLS je medtem Brezigarjevo in Jevška pozval k odstopu. Videoposnetek Studia Delo.

Ma.K./STA
sre, 02.07.2008, 20:38

Šrot pozval Brezigarjevo in Jevška k odstopu

 

Predsednik SLS Bojan Šrot ocenjuje, da je čas za razmislek, da vodja kriminalistične službe Aleksander Jevšek in generalna državna tožilka Barbara Brezigar odstopita s svojih funkcij, če drži to, kar je bilo o aretacijah Boštjana Penka in Ivana Zidarja mogoče doslej izvedeti iz medijev. Kot je pojasnil, gre za objektivno odgovornost.

 

Šrot je namreč pred popoldansko sejo strankinega izvršilnega odbora komentiral tudi nekatere aktualne dogodke, med drugim nedeljsko aretacijo prvega moža SCT Ivana Zidarja in do ponedeljka še državnega tožilca Boštjana Penka.

 

Kot je pojasnil, je njegov poziv mišljen predvsem v razmislek obema, kajti "verjetno vsi v Sloveniji pogrešamo vzpostavitev nekih političnih standardov, tudi kar zadeva odstope zaradi objektivne odgovornosti".

 

"Glede na način in tisto, kar smo prebrali v medijih, je po mojem vsak državljan lahko zaskrbljen nad stanjem pravne države," je dejal Šrot. Pri tem pa je pojasnil, da ne komentira vsebine, ampak način postopkov. Po njegovo se postavlja vprašanje, ali je resničen namen takšnih akcij odkrivanje, pregon in tudi kaznovanje morebitnih storilcev kaznivih dejanj, ali pa je cilj zgolj medijski šov in nabiranje političnih točk.

Ljubljana- Generalna državna tožilka Barbara Brezigar je za torkove Odmeve pojasnila, da v zvezi z odvzemom prostosti zoper Boštjana Penka in prvega moža SCT Ivana Zidarja "v tej fazi ni bilo nobenega problema". V primeru, ko policija predlaga hišno preiskavo, je to po njeno običajno zaradi preprečitve skritja predmetov, ki bi lahko predstavljali dokaz.

 

Brezigarjeva je ocenila vso zadevo, povezano s preiskavo, ki je pripeljala do začasnega priprtja bivšega državnega tožilca Boštjana Penka in prvega moža SCT Ivana Zidarja, kot zelo resno. "Gospod Penko je kot tožilec skupine obravnaval eno od zadev, v kateri je bil Zidar osumljeni," je dejala generalna državna tožilka in na novinarsko vprašanje, ali je Penko imel dostop do spisov, povezanih z Zidarjem, odgovorila, da "seveda je imel dostop". Delo posebne skupine tožilcev, katere član je takrat bil tudi Penko, je po besedah Brezigarjeve potekalo timsko "in seveda so se pogovarjali o vseh zadevah".

 

Po njeno je sicer dejstvo, da se je tožilec sestajal z osumljenim, zoper katerega je tudi sam pred časom vodil postopek, "alarm prve vrste, da tožilci odreagiramo".

 

Državni tožilec, ki je sodeloval v predkazenskem postopku, sicer uživa zaupanje generalne državne tožilke. Kot je opozorila, v tej fazi predkazenskega postopka ni bilo nobenega problema v zvezi z odvzemom prostosti. "V takšni situaciji, ko se s strani policije predlaga hišna preiskava, je to običajno zaradi tega, da se zagotovi, da se pred odredbo o hišni preiskavi ne skrijejo predmeti, ki bi se lahko našli in bi lahko predstavljali dokaz v tem postopku," je povedala.

 

Kot je opozorila Brezigarjeva, zakon o kazenskem postopku omogoča, da se osumljencu, zoper katerega je predlagana hišna preiskava, odvzame prostost "in ko odredba za hišno preiskavo ni bila izdana, ko sodišče ni sledilo policiji, sta bila osumljenca takoj izpuščena na prostost". Po njenem mnenju bi bilo sicer najbolj enostavno zbirati dokaze za morebitno kaznivo dejanje s hišno preiskavo. "Sedaj pač policija zbira dokaze na drug način in ko bo dovolj zbrala, bo o tem obvestila tožilca, ki bo presodil, ali gre za kaznivo dejanje ali ne", je dejala.

 

Brezigarjeva je sicer ocenila, da je škoda, da preiskovalni sodnik ni odredil hišne preiskave. "Vendar je delo policistov in tožilcev teklo naprej in če se bo potrdil sum, ki se je izkazal z vsemi stvarmi, ki so se dogajale do sedaj, potem bo podana kazenska ovadba. Če se ta sum ne bo potrdil, ne bo podana in državni tožilec ne bo šel v postopek," je napovedala.

 

Generalna državna tožilka je zavrnila, da bi v primeru, da bi že veljal nov kazenski zakonik - ta bo stopil v veljavo s 1. novembrom - zadevo vodili tožilci, Penko in Zidar pa bi bila še v priporu. "To ne drži, ker zakon o kazenskem postopku ni spremenjen. Spremenjen je kazenski zakonik, ki tega ne določa," je pojasnila.

 

"Spis poznata državni tožilec in policija. Zakon o kazenskem postopku jim je narekoval in ukrepali so. Kako pa naj bi ukrepali, če obstaja sum, da se državni tožilec, ki je seznanjen z določenimi zadevami v predkazenskem postopku, večkrat sestaja z osumljencem," se je vprašala Brezigarjeva.

 

Na vprašanje, ali so bili policijski ukrepi sorazmerni, je Brezigarjeva dejala, da bi bilo treba vprašati policijo in opozorila, da "če je bil kakršen koli sum, da je policija uporabila več sile, kot je v določeni situaciji primerno in potrebno, imajo vsi vsa pravna sredstva".

 

Na očitek, da pravna stroka v ravnanju osumljenih ne vidi elementov kaznivega dejanja, je Brezigarjeva odgovorila, da "pravna stroka govori na podlagi govoric". Spise in podatke po njenih besedah tako komentirajo ljudje, ki podatkov ne poznajo. Zato je Brezigarjeva še pozvala, da "pustimo tožilcem, da izvajajo svoje pristojnosti".

 


Policija zavrača očitke glede preiskave

 

Policija odločno in v celoti zavrača vse očitke, ki so se v zadnjih dneh pojavili v javnosti v zvezi s kriminalistično preiskavo s področja gospodarske kriminalitete, o kateri so javnost obvestili v ponedeljek in se nanaša na nedeljski odvzem prostosti prvemu Zidarju in Penku.

 

"Policija je v navedeni kriminalistični preiskavi vse postopke opravila zakonito, v skladu z veljavnimi predpisi in pravili stroke," so sporočili iz policije in dodali, da so omenjeno kriminalistično preiskavo začeli zaradi zaznanih razlogov za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti.

 

O zaznavi je policija takoj obvestila pristojno državno tožilstvo, ki je v nadaljevanju pričelo z usmerjanjem predkazenskega postopka. Policija je takoj pričela z zbiranjem obvestil tako s klasičnimi kot tudi prikritimi policijskimi ukrepi, vsi ukrepi in postopki v tem okviru pa so bili izvedeni zakonito in v skladu z veljavnimi predpisi, so dodali.

 

Kot pojasnjujejo, so policisti v nedeljo osumljencema odredili pridržanje v skladu s pogoji, določenimi v 157. členu zakona o kazenskem postopku, ker so bili podani utemeljeni razlogi za sum, da sta osumljenca storila kaznivo dejanje, za katerega se storilec preganja po uradni dolžnosti, in je bilo pridržanje potrebno zaradi zbiranja obvestil in dokaznih predmetov o tem kaznivem dejanju ter je obstajala upravičena bojazen, da bo prišlo do uničenja sledov kaznivega dejanja.

 

Pri tem postopku niso sodelovali policisti iz posebne policijske enote ali Specialne enote policije. Policisti, ki so uporabili prisilna sredstva, pa so jih glede na obstoječe okoliščine uporabili v skladu z veljavnimi predpisi ter pravili stroke.

Povezane novice

1. julij ob 09:13
Ko so Boštjana Penka po 15-urnem policijskem pridržanju včeraj malo pred peto uro zjutraj izpustili, se je postopek zanj šele začel, ne pa končal, pravi ...

Komentiraj članek

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje je preprosto, vendar pa zaradi spodbujanja kulturne in dostojanstvene razprave pred oddajo komentarjev zahtevamo celostno registracijo. Ste že registrirani? Prijavite se.

Pogoji komentiranja so dopolnjeni!

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje prispevkov na spletni strani Delo.si ni pravica, temveč možnost, ki jo omogoča medijska družba Delo, d. d. S komentarji prispevkov izražate svoje mnenje ali stališče na lastno odgovornost. Za objavo komentarjev, ki bodo na ogled takoj vidni vsem obiskovalcem portala, zahtevamo celostno registracijo z vnosom osebnih podatkov. Kot registriran uporabnik, ki osebnih podatkov v uporabniškem računu ni dopolnil, pa imate možnost oddaje komentarjev, pri čemer si uredništvo pridržuje pravico do objave po lastni presoji.

Uredništvo spletne strani Delo.si in izdajatelj Delo, d. d., spodbujata kulturno in dostojanstveno razpravo in se zavzemata za argumentirano kritiko, ne dovoljujeta pa zlorabe medijskega prostora za izražanje stališč, mnenj ali komentarjev, ki so žaljivi, napeljujejo k sovraštvu ali nasilju, oglašujejo izdelke ali storitve ali so kako drugače pravno sporni.

Po kazenskem zakoniku je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe, kakor tudi za razžalitev, žaljivo obdolžitev in obrekovanje. Uredništvo Delo.si bo pomagalo pri ugotavljanju identitete avtorjev sporočil, če bodo to zahtevali pristojni organi. Podatke lahko na zahtevo sporoči tudi prizadeti osebi zaradi uveljavljanja njenih pravic.

Uredništvo Delo.si bo zato po svoji presoji brisalo sporna sporočila; posameznim avtorjem bo tudi odvzelo možnost komentiranja.

Za vsebino, naslove in priloge sporočil v forumih so odgovorni avtorji sami.

Medijska družba Delo, d. d., uredništvo Delo.si

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!

Komentarji

Prikaži komentarje
Prikaži:
244 komentarjev
244 komentarjev
Stran: <|1|>
Prikaži: