Peking - Več tisoč ljudi se je danes, na dan odprtja olimpijskih iger na Kitajskem, udeležilo protestov v Aziji in Evropi. Protestniki so v Londonu, Bruslju, Berlinu, Katmanduju, Bangkoku in Hongkongu opozarjali na vprašanja, kot sta nasilno zatrtje protestov v Tibetu in kitajska podpora vojaški hunti v Mjanmaru.
O protestih in aretacijah poročajo tudi iz Pekinga. Kot je sporočila skupina Študenti za svobodni Tibet, so pred uradnim odprtjem tega dogodka v bližini stadiona, kjer medtem poteka uradna slovesnost, prijeli tri tuje protibetantske aktiviste. Ti so razobesili tibetanske zastave, nakar so posredovale kitajske varnostne sile.
Ob odprtju olimpijskih iger na Kitajskem je danes demonstriralo več sto zagovornikov človekovih pravic. Med njimi so bili zagovorniki pravic Tibeta, ki so predtem pripravili ločeno zborovanje v bližini Eiffelovega stolpa, in skupina Ujgurov, muslimanske manjšine na zahodu Kitajske. Protestniki so se z Elizejskih poljan podali proti kitajskemu veleposlaništvu v francoski prestolnici.
O protestih so poročali iz Ankare, kjer se je nek protestnik pred kitajskim veleposlaništvom skušal zažgati, na kar je posredovala policija in pogasila ogenj. Medtem je se je zbralo tudi okoli 300 muslimanskih beguncev iz Kitajske, ki so opozarjali na kršitve človekovih pravic v Xinjiangu.
Pred veleposlaništvom Kitajske v Londonu se je zbralo okoli 300 ljudi, številni med njimi so bili tibetanski begunci. Približno 200 tibetanskih beguncev se je zbralo tudi v Bruslju, kjer so protestirali v bližini evropskih institucij.
Oblasti v Hongkongu pa so prijele nekega Britanca, ki se je povzpel na največji most v mestu ter razobesil dva napisa, na katerih je pisalo: "Prebivalci Kitajske se želijo osvoboditi zatiranja" in "Želimo človekove pravice in demokracijo." Organizacija Human Rights Watch pa je ob odprtju iger Kitajski znova očitala kršitve svobode tiska.
Kitajska je predstavila igre kot slavje treh desetletij gospodarskih reform in upa, da bo to priložnost za predstavitev moderniziranja države. Toda aktivisti po vsem svetu si prizadevajo dogodek izkoristiti za pritisk na Peking v zvezi z razmerami v Tibetu in pokrajini Xinjiang, pa tudi aretacijami disidentov, cenzure in zaskrbljenosti glede kitajske zunanje politike, navaja AFP.