Mlada celjska družina si je v tretjem nadstropju stanovanjskega bloka uredila dom po svojih željah. Že pred vhodnimi vrati stoji manjši regal in precej velik dekorativni cvetlični aranžma na njem priča o stanovalcih, ki imajo prefinjen okus, razvit smisel za poudarjanje estetike ter sledijo sodobnih trendom notranjega opremljanja.
Štiričlanska družina, ki jo sestavljajo mama Nina, oče Aljoša ter njuna sinova Tilen in Jan, je pred šestimi leti živela še v podnajemniškem stanovanju, nedaleč od današnjega doma. Že pred selitvijo v novi dom so imeli povsem izoblikovano zamisel, kakšen naj bi bil tloris stanovanja, in na srečo so izvajalci bolj ali manj lahko upoštevali njihove želje.
Prvotna razporeditev prostorov družinici ni bila najbolj po godu. Sami so zato narisali svoje načrte in 71 kvadratnih metrov površine je dobilo povsem novo obliko. Nespremenjena je ostala le velikost dnevnega prostora, medtem ko so do danes zamenjali prvotna tla in namesto hrastovega položili parket iz ameriškega oreha, se znebili sivih ploščic na hodniku, dvoja klasična vrata zamenjali z drsnimi, namesto sten postavili do stropa velike vgradne omare, s čimer so kar najbolj izkoristili prostor in ga hkrati popestrili z modernimi linijami ter prilagojenimi barvami. Popolnoma so prenovili tudi kopalnico. Iz nje so odstranili kad in jo nadomestili s sodobno masažno prho, ki ima funkcijo savne, porušili so steno, ki je ločevala stranišče, ter pustili le pregradni zid, obložen z mozaikom bež, sive in rjave barve.
»Klasika mi ni všeč, zato smo se trudili in poskušali najti nekaj drugačnega, ne tako vsakdanjega,« je povedala Nina Džumhur Kranjc, ki je zato kopalnico opremila s ploščicami večjih dimenzij. Na steno so nanesli pralno barvo; dodana ji je posebna snov za svež sijaj in srebrn videz. Prostor krasita še dve manjši temno rjavi preprogi, večja vaza z umetnimi cvetlicami ter velika lesena maska, ki jo je družina prinesla s potepa po Tuniziji. Nina je želela še podometni kotliček, a to na njeno žalost ni bilo izvedljivo zaradi napeljave, ki je bila speljana ravno v tem delu prostora.
Velika maska ni edini spomin s potovanj, ki vsem članom družine pomenijo zelo veliko. Da vtisi s spoznavanja novih krajev, njihove kulture in naravnih znamenitosti ne bi prehitro zbledeli, so v svoj dom pritovorili še dva papirusa in kipec sfinge iz Egipta, lesena kipca iz Južne Afrike, svečnik s Tahitija z dvema kroglicama, ki naj bi lovili in izpolnjevali želje ter prinašali srečo. Vsi ti dodatki so skrbno postavljeni v dnevni sobi, medtem ko je druga maska iz egipčanske vasi našla svoje mesto zunaj na balkonu, tunizijska pa v spalnici.
Prav tako kot ni mogoče spregledati spominkov, zbujajo pozornost tapete na hodniku, v jedilnem kotu in dnevni sobi. Že ko prestopimo prag vhodnih vrat, se nam pogled ustavi na kontrastnih črno-belih pralnih, tridimenzionalno narejenih tapetah iz svile, PVC-ja in papirja. Medtem ko se na hodniku spoznamo z viktorijanskim vzorcem, nas v jedilnem kotu in dnevni sobi pričakajo vijoličaste tapete s cvetlicami, ki ji ni le na steni neposredno za LCD-televizorjem. »Odločili smo se, da bo ta del enobarven, vijoličast, brez vzorca, da ne bi motil pogleda na televizijo.« Za steno je napeljana osvetlitev, ki v nočnih urah pripomore k še večji kakovosti slike, tako da je domačim počivanje na precej velikem belem usnjenem kavču še v večji užitek.
Kuhinja je dolga le tri metre, a s praktičnimi idejami izkoriščena do zadnjega kotička. Globina elementov se razlikuje od standardne, saj meri 90 centimetrov, od katerih je 30 centimetrov skritih za sijajnim črnim pomičnim steklom nad pultom. Tam je torej prostor za različne začimbe in odlaganje manjših kuhinjskih aparatov, ki niso namenjeni vsakodnevni uporabi. Kuhinji dajeta pečat še digitalna napa na daljinsko vodenje ter steklokeramična kuhinjska plošča z vdolbino za vok. Jedilna miza je pripravljena za šest ljudi, vendar jo je ob obisku večje družbe mogoče raztegniti. »Ob neki priložnosti nas je tu sedelo celo štirinajst,« pove Nina. Nad mizo je iz ebenovinastih deščic sestavljen lestenec, prav tak, le malo manjši visi s stropa v dnevni sobi, medtem ko je najmanjše svetilo iz enakega materiala in enakih oblik postavljeno na regalu v dnevni sobi. Druge luči v kuhinji so vgradne, v kombinaciji kvadratnih in okroglih linij.
Hodnik in jedilni prostor razmejujeta vgradni omari. Ob vhodu na desni strani je v njih poseben prostor za čevlje, v drugem delu pa shranjujejo vrhnja oblačila, čistila in druge stvari, ki bi drugače ležale po stanovanju. »Ne maram, da karkoli brez reda leži naokoli. V prostoru imam rada malo stvari, a tiste velike, očitne in izrazite,« razloži Celjanka, ki ima z opremljanjem že dolgoletne izkušnje, saj z možem vodita podjetje za izdelovanje pohištva po meri, s katerim znata tako v lastnem domu kot pri drugih zagotoviti ne samo funkcionalnost, kakovost in estetiko, temveč pripomoreta k temu, da izraža osebni slog posameznika.
Iz priloge Delo in dom!