Islamabad - Slovenski alpinist Pavle Kozjek se je v ponedeljek na poti na 7273 metrov visok Mustagh Tower v Pakistanu smrtno ponesrečil. Že na samem začetku vzpona naj bi se mu pod nogami odprlo brezno, v katerega je padel, so povedali v Planinski zvezi Slovenije. Kozjek se je na vrh podal v ponedeljek zgodaj zjutraj skupaj z Dejanom Miškovičem, so še povedali v zvezi.

Po doslej zbranih podatkih sta Kozjek in Miškovič 25. avgusta preplezala steno in se na grebenu med obema vrhovoma razvezala. Takoj nato se je pod Kozjekom odlomila snežna opast, zaradi česar je padel čez steno. Miškovič je ostal sam in brez večine opreme, a s satelitskim telefonom. Obvestil je tretjega člana odprave Grega Kresala, ki je bil zaradi bolezni že doma, in začel sestopati na drugo lažjo stran gore.

Miškovič je v dobri kondiciji že na višini blizu 5000 m, odprava K-7 s helikopterjem pa že pod Mustagh Towerjem. Kot je med drugim povedal načelnik Komisije pri PZS za odpravo v tuja gorstva Tone Škarja, je največ možnosti za uspešen razplet v tem trenutku potekajoči akciji slovenskih alpinistov K-7 in pakistanske helikopterske enote. Trije člani slovenske himalajske odprave na K-7 (vodja te odprave je Aleš Česen) so tako že pod Mustagh Towerjem in so navezali stik z Miškovičem po satelitskem telefonu. Tomaž Humar in Aleš Koželj sta na poti v Pakistan. Vize sta s posredovanja ministra Dimitrija Rupla dobila kar na londonskem letališču. 

"Helikopter danes višje ni mogel leteti zaradi močnega vetra, zato bo poskušal v sredo še enkrat," je dejal Škarja. Miškovič pa bo očitno še eno noč preživel na gori, je pa v dobrem stanju, zato ga dodatna noč v gori ne skrbi, je še povedal Škarja.

Nov poskus reševanja Miškoviča v sredo

Kot je v izjavi za medije danes povedal govorec zunanjega ministrstva Bojan Brezigar, je podjetje Askari Aviation, ki sodeluje v reševanju Miškoviča, napovedalo nov poskus reševanja v sredo okoli 14. ure po lokalnem času. Brezigar je dodal, so informacije v zvezi z Miškovičem, ki jih je od planincev dobil zunanji minister Rupel, "ohrabrujoče in smo lahko optimisti glede možnosti rešitve". Kot je še povedal Brezigar, so po nepotrjenih informacijah reševalci Miškoviču uspeli posredovati nekaj hrane in opreme.

Kozjek je po besedah Škarje padel 2000 metrov globoko, tako da za njegovo preživetje ni upanja. Uradno je sicer še pogrešan, dokler ga ne najdejo ali tega komisijsko ne potrdijo. Da je Kozjek uradno pogrešan, je povedal tudi Brezigar.

Pri iskanju Kozjeka pa bodo naredili prelet, da bi ugotovili, ali so sploh kakšne možnosti, da ga najdejo, je dejal Škarja. Po njegovih besedah je veliko več možnosti, da ga ne najdejo. Kot je pojasnil, ljudje ponavadi padejo v razpoke pod pobočjem, potem pa jih zasujeta še sneg in led.

Ministrstvo za zunanje zadeve je danes sporočilo, da je v ponedeljek zvečer dobilo informacijo, da sta se slovenska plezalca Kozjek in Miškovič pri vzponu na pakistanski vrh znašla v velikih težavah. Po njihovih navedbah je Kozjek pogrešan, Miškovič pa je obtičal na višini 6400 metrov brez ustrezne opreme in hrane.

Eden najzahtevnejših ciljev

Slovenska alpinistična odprava, ki si je izbrala enega najzahtevnejših ciljev v svetovnem merilu: 7273 metrov visok stolp Mustagh Tower v pakistanski Himalaji. Člani odprave Pavle Kozjek, Gregor Kresal in Dejan Miškovič, vsi člani PD Ljubljana Matica, so nameravali preplezati novo smer v več kot dva kilometra visoki severni steni in obenem opraviti prvi vzpon na vrh v alpskem stilu. Brez predhodnega napenjanja vrvi in višinskih taborov bi bil to prvi ekološki vzpon na vrh mogočne gore.

Pavle Kozjek

Pavle Kozjek je bil prvi Slovenec, ki je brez dodatnega kisika osvojil Mount Everest, predlani pa je s solo smerjo v Čo Oju šokiral alpinistični svet in za ta podvig dobil eno od najbolj prestižnih plezalnih nagrad. Najraje je plezal v Andih in italijanskih Dolomitih, kjer je začrtal kup prvenstvenih smeri. Predano je ljubil tudi domače gore, kjer je v svoji tridesetletni plezalni karieri kalil svoje mišice, ki so se po vrsti lotevale največjih alpinističnih izzivov.

Bil je eden najbolj izkušenih in izurjenih alpinistov; ne le v slovenskem, ampak tudi v svetovnem merilu. Plezal je z ljubeznijo in spoštovanjem. Iz svojih dosežkov ni delal »resničnostnih šovov«, saj se je ves čas zavedal, da komercializacija alpinizmu, najbolj intimnemu športu nasploh, močno škodi. A Pavle še zdaleč ni bil le izreden plezalec, ki mu je naporno službo na Statističnem uradu RS uspelo združiti z vrhunskim športom. Bil je intelektualec, pisec, snemalec, avtor številnih dokumentarnih filmov, maratonec, aktivist, oče, mož, mentor, navdih in prijatelj.

O njem največ pove dogodek izpred skoraj dveh let, ko je v baznem taboru pod Čo Ojem doživel brutalen obračun kitajskih vojakov z mladimi Tibetanci, ki so poskušali pred represijo pekinškega režima po tradicionalnih trgovskih poteh prebegniti v sosednji Nepal in od tam naprej v indijsko Darmasalo. Visoko v gorah so begunce pred očmi več deset alpinistov z vsega sveta hladnokrvno napadli kitajski vojaki in dva od beguncev ubili, najmanj ducat pa so jih s himalajskega sedla odpeljali naravnost v zapor. Čeprav je veliko alpinistov videlo, kaj se je zgodilo ali pa jim je to kdo kasneje pojasnil, je drugačno kitajsko resnico v javnost spravil šele Kozjek, ki je iz baznega tabora posnel fotografije, neizpodbitne dokaze zločina kitajskih obmejnih policistov. Večina drugih alpinistov je bila tiho, Pavle pa je razgrnil Resnico.