Berlin/Tbilisi - Gruzija je napovedala drastično znižanje diplomatskih odnosov z Rusijo in diplomatsko ofenzivo proti Moskvi. Na gruzijskem veleposlaništvu v Moskvi bosta tako po besedah gruzijske zunanje ministrice Eke Tkešelašvili ostala vsega dva diplomata, en višjega in en nižjega ranga.
"V Moskvi ne bomo več imeli veleposlanika, na našem veleposlaništvu v Ruski federaciji bosta delala samo še en višji diplomat in en diplomat nižjega ranga," je povedala Tkešelašvilijeva.
Po navedbah gruzijskega poslanca Laše Žvanija, naj bi parlament v Tbilisiju razmišljal o zahtevi za izključitev Rusije iz več mednarodnih povezav. Poslanci naj bi tudi že pripravljali zakonsko podlago za tovrstne zahteve.
Zaradi konflikta v Gruziji svarila pred novo hladno vojno
Ruski premier Vladimir Putin je ocenil, da zaradi krize v Gruziji svetu ne grozi nova hladna vojna. Francoski predsednik Nicoals Sarkozy je medtem zatrdil, da si hladne vojne ne želi nihče, britanski zunanji minister David Miliband pa je Moskvo iz Ukrajine posvaril, naj ne začenja nove hladne vojne.
"Ne bi se strinjal, da resnično obstaja nevarnost nove hladne vojne. Rusija je bila, je in bo zadnja država na svetu, ki bi si želela ponovitve hladne vojne," je danes v pogovoru s tujimi novinarji izjavil Putinov tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov, a tuje sile kljub temu opozoril, da jim bo vsak poskus izolacije Rusije gospodarsko škodil: "Vsak poskus ogroziti to ozračje sodelovanja ... bi ne le slabo vplival na Rusijo, ampak bi zagotovo škodil tudi gospodarskim interesom teh držav."
Šakašvili za jasno podporo EU Gruziji
Gruzijski predsednik Mihail Sakašvili je pozval voditelje držav in vlad Evropske unije, naj na izrednem vrhu prihodnji teden v Bruslju izrečejo jasno podporo Gruziji. "Od tega vrha pričakujem jasno opredelitev EU, da bo še naprej stala za Gruzijo. Enako velja za naše članstvo v zvezi Nato," je dejal v pogovoru za nemški časnik Bild. "Rusija samovoljno in nasilno spreminja meje Evrope. Če bo Evropa to enkrat dopustila, bo Rusija to v prihodnje ponovno poskušala," je poudaril Sakašvili.
Sam se izrednega vrha EU o Gruziji, sklicanega za ponedeljek, ne bo udeležil. "Če zapustim Gruzijo, bodo Rusi zaprli naš zračni prostor in mi onemogočili vrnitev v državo," je pojasnil.
Francoski zunanji minister Bernard Kouchner je v pogovoru za radio Europe 1 ocenil, da je Rusija s priznanjem neodvisnosti Južne Osetije in Abhazije ravnala v nasprotju z mednarodnim pravom. "Ne moremo sprejeti takšnih kršitev celotnega mednarodnega prava, sporazumov o varnosti in sodelovanju v Evropi ter resolucij Združenih narodov, predvsem pa ne zavzetja nekega ozemlja s strani vojske sosednje države," je dejal.
Rusija zaenkrat ne bo okrepila prisotnosti na južnem Kavkazu
Ruska vojska zaenkrat ne želi okrepiti svoje prisotnosti v Črnem morju, prav tako ne števila vojakov v gruzijskih separatističnih pokrajinah Južni Osetiji in Abhaziji. Moskva je vznemirjena, ker Nato krepi svoje sile v Črnem morju, vendar pa na območje ne namerava poslati dodatnih ruskih ladij. Ruska mornarica sicer nadzoruje Natove ladje v Črnem morju. Kot je ob tem pojasnil ruski general Anatolij Nogovicin, bi nadaljnja krepitev pomorskih sil v Črnem morju predstavljala kršitev sporazuma iz leta 1936, ki določa, da lahko države izven območja Črnega morja v njem namestijo vojaške ladje v skupni teži 45.000 ton.
Medvedjev za FT: Rusija za priznanje gruzijskih pokrajin imela mednarodni presedan
Rusija je pred priznanjem neodvisnosti Južne Osetije in Abhazije preučila morebitne posledice, ki pa niso odtehtale svobodno izražene želje tam živečih ljudi po samostojnosti, tragičnih dogodkov iz preteklih tednov in mednarodnega presedana za ta korak, je za današnjo številko dnevnika Financial Times povedal ruski predsednik Medvedjev.
"Na gruzijskem ozemlju nismo imeli nikakršnih drugih namenov, le uničiti vojaške baze, od koder so gruzijske sile napadale, in nato državo zapustiti. Znova smo sicer vzpostavili mir, nismo pa mogli Južnoosetijcev in Abhazijcev otresti strahu, saj je Sakašvili s podporo ZDA in drugih članic Nata govoril o ponovnem oboroževanju in ponovni vzpostavitvi nadzora Tbilisija nad 'celotnim gruzijskim ozemljem'," je pojasnil Medvedjev in dodal, da sta predsednika obeh separatističnih republik zato Rusijo zaprosila, naj prizna njuno neodvisnost.
"Na mojih plečih je bila težka odločitev. Upošteval sem željo obeh pokrajin, poleg tega pa tudi načela Ustanovne listine Združenih narodov in drugih dokumentov o mednarodnem pravu, nazadnje pa sem le podpisal odlok o priznanju neodvisnosti Južne Osetije in Abhazije," je pojasnil Medvedjev. Ob tem je izrazil upanje, da bodo Gruzijci, ki "so že od nekdaj ruski prijatelji", nekoč imeli voditelja, kakršnega si zaslužijo. Takega, ki mu bo mar za državo in bo razvijal vzajemno spoštljive odnose z vsemi državami na Kavkazu. "Rusija je pripravljena podpreti prizadevanja za take cilje," je svoj današnji komentar zaključil Medvedjev.