Ljubljana -  Ljubljanski župan Zoran Janković lahko z vztrajanjem pri razdrtju koncesijske pogodbe z Javno razsvetljavo (JRL) povzroči Mestni občini Ljubljana skoraj toliko škode, kot je je vlada po Jankovićevih očitkih z zakonom o financiranju občin. Tako vsaj meni direktor JRL Marko Bizjak. Po koncesijski pogodbi predvideno odškodnino, ki jo bo MOL morala plačati za razdrtje pogodbe, ocenjuje na nekajkratno letno vrednost pogodbe (osem milijonov evrov), oprema za dejavnost pa stane vsaj deset milijonov evrov. Bizjak zagotavlja, da JRL zmore opravljati pogodbene obveznosti tudi, če gre 27 njihovih delavcev v Ljubljanska parkirišča in tržnice (LPT). »Aktivirali smo rezervni kader, pospešili smo tudi zaposlovanje. Ni malo ljudi, ki želijo k nam v službo. Nove ljudi tudi že šolamo pri proizvajalcu semaforjev,« pravi Bizjak.


Nasprotno pa LPT s 27 ljudmi ne more izpolnjevati določil koncesijske pogodbe. Bizjak je še prepričan, da na koncu ne bo šlo niti 27 zaposlenih. V JRL za vzdrževanje svetlobne in nesvetlobne prometne signalizacije skrbi od 70 do 75 zaposlenih. Niso sicer vsi ves čas polno zaposleni, vendar mora imeti koncesionar dovolj ljudi tudi za primer žleda ali udarov strel.


V koncesijski pogodbi je določeno, da mora imeti koncesionar v voznem parku 18 avtodvigal (eno, ki seže nad 25 metrov), še štiri tovorne avtomobile z dvigali, 15 poltovornih vozil, dva rovokopača in eno vozilo za prevoz betona. »Ta vozila uporabljamo,« pravi Bizjak. Če bi hoteli LPT zagotoviti po opremljenosti enako službo, bi morali vložiti približno deset milijonov evrov. Strokovna usposobljenost v to številko ni všteta.


Poleg tega MOL v Tehnološkem parku Ljubljana na Brdu postavlja nov center za vodenje prometa. Del opreme je menda že prišel, stal pa približno 80.000 evrov. Za preostanek opreme, ki bo dražja, bo LPT verjetno moral objaviti razpis, za prvi del ga ni. Za Bizjaka je opremljanje novega centra čista škoda, saj ima MOL skupaj z JRL tak center že na Litijski cesti.


Razdrtje koncesijske pogodbe


Na vprašanje, kaj lahko pomeni odločitev mestnega sveta o prenehanju koncesijske pogodbe, Bizjak odgovarja, da je to lahko začetek sodne poti. »V pogodbi natančno piše, da je enostranska razveljavitev možna po sodni poti in da velja od dneva pravnomočnosti sodbe. To je lahko čez dve, pet ali sedem let. JRL bo v tem času skrbela za to, da bo vse delovalo, MOL pa bo to morala plačevati,« pravi Bizjak.


V koncesijski pogodbi piše tudi, da mora MOL, če želi odvzeti koncesijo, JRL plačati odškodnino. »Zavedajo se, da je zadaj odškodnina, ne zavedajo pa se, da je to zelo velika odškodnina,« pravi Bizjak. Na vprašanje, kako velika, je odgovoril, da je to nekajkratnik letne vrednosti pogodbe, ki znaša osem milijonov evrov. Da prenos dejavnosti z JRL na LPT za proračun MOL ne bo imel dodatnih finančnih posledic, kot trdijo v mestni upravi, je torej milo rečeno smešno.


Kako so vabili


V JRL so v več kot 50 letih obstoja vedno spodbujali pripadnost družbi, odhodov iz nje je bilo zelo malo. Do letošnjega poletja. »Ljudje so od zunaj dobili popolnoma napačne informacije. Zaposlenim so razlagali, da bo Janković vzel koncesijo, da v Ljubljani ne bo nič dela in da jih bo zato JR poslala v Bosno ali Celovec. To je popolna manipulacija z ljudmi. Nihče ni imel in nima namena nikogar nikamor pošiljati, če si tega sam ne želi,« pravi Bizjak.


Z MOL so zaposlene iz JRL v LPT vabili tudi s plačami. Elektromonterjem s poklicno šolo, ki so imeli v JRL denimo 915 evrov bruto plače, so najprej ponudili 1014 evrov bruto plače, drugič 1152, tretjič pa že 1336 evrov. Najvišja plača vodje delovne enote je zrasla z 2550 na 3271 evrov bruto. V tem pogajanju se je obljubljena plača vsem dvignila za povprečno 30,45 odstotka. Bizjak priznava, da so s plačami v JRL nekoliko zaspali. Zdaj bi njihove zaposlene že teže prepričali, saj povprečno uspešen elektromonter z dodatki na mesec zasluži neto 1348,82 evra.


Kaj je zadaj


JRL je bila že razglašena za tisto, ki bo v MOL postavljala širokopasovno brezžično internetno omrežje, vendar še takrat, ko ni bilo jasno, da je dobila večinske zasebne lastnike. S tem omrežjem (antena na vsakem tretjem uličnem drogu) bi hitro in z razmeroma majhnim vložkom pokrili vso Ljubljano. Zasebni operater, ki bi ga oziroma ga bo določila MOL, bo tako dobil omrežje v upravljanje zelo poceni, zato bo lahko za uporabo postavil nizke cene in bo druge operaterje, ki so morali v gradnjo omrežij vložiti veliko, hitro zrinil s trga. Iz tega posla naj bi bilo po nekaterih projekcijah vsaj 24 milijonov evrov dobička na leto.


Iz ponedeljkove izdaje Dela!