Ljubljana - Na eni najbolj znanih arheoloških najdb v Sloveniji, piščali iz Divjih bab I, se (spet) krešejo iskre. Dr. Mitja Brodar je prejšnji teden objavil prispevek, v katerem piše, da je piščal delo modernega človeka in ne neandertalca. To pa je v nasprotju z opravljenimi radiometričnimi datacijami in prepričanjem preostalega dela stroke. Če bi imel Brodar prav, bi to pomenilo, da so radiometrične datacije napačne in da naša piščal ni najstarejše ohranjeno glasbilo na svetu.
Kost z luknjami
Raziskovanje najdišča pod robom Šebreljske planote nad dolino Idrijce je v letih 1978-1986 vodil dr. Mitja Brodar, od leta 1989 do 1999 pa dr. Ivan Turk z Inštituta za arheologijo ZRC SAZU. Turk je uvedel novost: izkopavanja je premaknil v notranjost 45 metrov dolge jame, izkopani sediment pa z žičnico prepeljal v dolino, kjer so ga presejali in natančno pregledali. Votlina je bila očitno skozi tisočletja zavetišče človeku, tako neandertalcu kot modernemu. Odkrili so približno dvajset kurišč, več kot 400 kamenih artefaktov ter več koščenih konic in šil.
Na odkritje, ki je vzbudilo pozornost v evropski in svetovni (arheološki) javnosti, pa je leta 1995 naletel Janez Dirjec. Iz sprijetega skupka kamenja in kosti v plasti 8 v neposredni bližini kurišča je izluščil nenavadno kost z luknjami, ki bi utegnila biti piščal.
»Dve luknji sta povsem ohranjeni, dve pa polovično. Teoretično bi jih sicer lahko napravila zver, ki bi ugriznila v stegnenico, toda luknje so v ravni črti. Poleg tega bi se kost ob ugrizu na sredini, kot so pokazali praktični poizkusi, najverjetneje zdrobila,« nam je pojasnil arheolog Matija Turk.
»V Divjih babah I so opravili več kot sto različnih radiometričnih datacij in so kronološko najbolje raziskano paleolitsko najdišče v Sloveniji in eno bolje raziskanih v Evropi. Plast s piščaljo je datirana v čas pred 60.000-50.000 leti, ko je v Evropi živel neandertalec, o bivanju modernega človeka pa ni nobenih dokazov. Najstarejši skeletni ostanki modernega človeka v Evropi so stari 35.000 let. To potemtakem pomeni, da je piščal izdelal neandertalec, kar temeljito spreminja prvotno dogmo o njem kot primitivnem in zaostalem bitju in hkrati omaje podobo o ekskluzivni pameti sodobnega človeka. Piščalka pač dokazuje, da je bil neandertalec sposoben napredka in umetniškega čutenja.«
Ni komentiral
Dr. Mitja Brodar se z nami ni želel pogovarjati, češ da je vse, kar je hotel, povedal v svojem članku. Tam je med drugim zapisal: »Neandertalci v sto tisoč letih niso napredovali in seveda niso prišli do umetnosti. Da bi to dosegli že v fazi izumiranja, samo v Divjih babah I in samo delno s piščalko, saj o likovni umetnosti ni sledu, ne pride v poštev. Do preskoka v svet umetnosti ni pripeljal tehnološki napredek, ampak so bili za to potrebni razvitejši možgani. Tudi ta premislek pove, da je 'piščalko' naredil moderni človek.« Toda-kaj pa datiranja? In dejstvo, da takrat modernega človeka v Evropi še ni bilo?
»Brodarjeva teza, da je piščal ter vsa preostala kulturna zapuščina iz Divjih bab delo anatomsko modernega človeka, ob upoštevanju datacij in drugih analiz o hitrosti sedimentacij ne zdrži trezne presoje,« je komentiral Matija Turk. Slovenci torej vendarle premoremo najstarejše glasbilo na svetu, če seveda zanemarimo malo verjetno možnost, da je kost grizljal kakšen jamski medved.
Iz Slovenskih novic