Haider: Slovenija se igra z ognjem

Na današnji slovesnosti ob 88. obletnici plebiscita na avstrijskem Koroškem je deželni glavar Jörg Haider dejal, da se Slovenija ne bi smela vmešavati v notranje zadeve Avstrije.

pet, 10.10.2008, 15:00

Celovec - Današnjo slovesnost ob 88. obletnici plebiscita na avstrijskem Koroškem je deželni glavar Jörg Haider izkoristil za očitke Sloveniji, da se glede vprašanja krajevnih tabel igra z ognjem. Kot je še dodal v odzivu na osnutek koalicijske pogodbe prihodnje slovenske vlade, se Slovenija ne bi smela vmešavati v notranje zadeve Avstrije.

 

Slovenija ni država naslednica Jugoslavije in zato iz Avstrijske državne pogodbe ne more postavljati zahtev iz te pogodbe, je v Celovcu vnovič povedal Haider. Zadnje izjave Ljubljane naj bi bile tako "neprimerne in ne v smislu dobrososedskih odnosov". Zato je Haider tudi pozval avstrijsko zunanjo ministrico Ursulo Plassnik, naj to stališče primerno jasno posreduje novi slovenski vladi.

 

Haider se je s tem odzval na zapis v osnutku koalicijske pogodbe prihodnje slovenske vlade, ki potrjuje dosedanje uradno stališče Ljubljane glede vprašanja dvojezičnih napisov na krajevnih tablah na avstrijskem Koroškem.

 

"Odločno je treba vztrajati na doslednem izpolnjevanju vseh obveznosti Avstrije, Italije in Madžarske do slovenskih manjšin v teh državah. (...) v republiki Avstriji to pomeni izpolnjevanje 7. člena Avstrijske državne pogodbe ter odločb avstrijskega ustavnega sodišča o dvojezičnih napisih," med drugim piše v osnutku koalicijske pogodbe.

 

Haider je danes na deželnem sedežu v Celovcu gostil slovesnost ob 88. obletnici plebiscita, na katerem se je večina prebivalstva na jugu dežele leta 1920 izrekla za Avstrijo in ne za takratno Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev.


Zgodovinsko ozadje

 

V skladu z odločitvami pariške mirovne konference je 10. oktobra 1920 na avstrijskem Koroškem potekal plebiscit o državni pripadnosti. Avstrijsko Koroško so predhodno razdelili na cono A, kamor se je umaknila vojska kraljevine SHS, in cono B, ki jo je zasedla Avstrija.

 

V coni A se je 59 odstotkov volilnih upravičencev izreklo v prid Avstrije, 41 odstotkov se jih je izreklo za Kraljevino SHS. Volilna udeležba je bila skoraj 96-odstotna. Tako je glasovanje v coni B severno od Drave, ki je bila pod avstrijsko upravo, odpadlo. Karavanke so postale del meje med državama, Slovenci pa so postali narodna manjšina na avstrijskem Koroškem.

 

Po uradnih podatkih je na avstrijskem Koroškem leta 1923 živelo nekaj več kot 37.000 Slovencev, po nekaterih drugih ocenah celo 80.000. Leta 1991 je bilo po uradnih podatkih na avstrijskem Koroškem nekaj več kot 14.000 Slovencev. Na podlagi vpisov v dvojezične šole je Jernej Zupančič v svoji raziskavi Slovenci v Avstriji ocenil njihovo število na 45.000.

Povezane novice

Črno premazan slovenski Klopinj
4. julij ob 07:26
Na avstrijskem Koroškem so neznanci v noči s srede na četrtkek premazali pslovenski del napisa Klopinj na zasebni dvojezični ...
Prijavi sovražni govor