B. Š.
Koper - Holdinška družba Istrabenz je ena od slovenskih družb, ki imajo zaradi borznega »plesa vampirjev« največ težav. Nekateri gospodarski analitiki menijo, da bi sedanji zlomi na svetovnih in slovenski borzi lahko usodno vplivali na nadaljnje možnosti holdinške družbe. To bi se zgodilo v trenutku, ko bi banke upnice ugotovile, da Istrabenz, d. d., dalj časa ne bi mogel poravnavati finančne obveznosti. O poslabšanem razmerju med stanjem kapitala in finančnimi obveznostmi (neto dolg presega pol milijarde evrov) govorijo tudi v Istrabenzovih uradnih sporočilih za javnost in tudi informacije o načrtovani odprodaji poslovno nepotrebnih sredstev. V javnosti pa že seštevajo premoženje, ki ga zadnje čase hitreje prodajajo in počasneje kupujejo.
Na vprašanje o tem, kaj so v Istrabenzu zadnje mesece prodali in kaj kupili, nismo dobili natančnega odgovora. Zanimal nas je predvsem Petrol, a tudi Mercator, Droga, turizem in morebitni drugi vložki v energetska podjetja. Marinela Veškovo iz holdinške uprave nam je pojasnila, da Istrabenz skladno s strategijo poslovanja redno prodaja in kupuje delnice in poslovne deleže družb zato, da bi ustvarjal kapitalske dobičke, vendar nam podrobnosti drugače kot po spletnih strani ljubljanske borze ne more posredovati. Zato lahko navedemo le nekaj neuradnih podatkov. Na primer, da je je Istrabenz v zadnjem tednu prodal za en odstotek Petrolovih delnic in zanje iztržil 6,5 milijona evrov. Delnice je kupila Unicredit banka Slovenija. Neuradne informacije govorijo, da bi Istrabenz rad prodal vse Petrolove delnice, pri čemer pa bo holding ustvaril za vsaj 200 milijonov evrov izgube. Pri vsaki delnici ima Istrabenz približno 400 do 500 evrov izgube, saj so bile najdražje vredne celo tisoč evrov, zdaj pa jih na borzi prodajajo po 400 evrov. Petrolovi lastniki Istrabenzovih delnic imajo pri vsaki delnici po 40 evrov izgube. Istrabenz je na Hypo Alpe Adria Bank in UniCredit banko začasno prenesel tudi desetino Mercatorja (vredno 70 milijonov evrov). Z njima ima sklenjeni reodkupni pogodbi.
Neuradni viri zatrjujejo, da bi Istrabenz najraje prodal celoten delež Droge Kolinske, za katero bi lahko zahteval 350 milijonov evrov. Vprašanje pa je, koliko bi zanjo iztržil. Že julija je Droga Kolinska objavila sporočilo, s katerim napoveduje prodajo zemljišča ob Šmartinski cesti v Ljubljani, kjer je bilo v distribucijskem centru zaposlenih še 40 delavcev, skladiščno poslovanje pa so selili iz Ljubljane v Izolo in Rogaško Slatino. Droga Kolinska prodaja pet hektarjev zemljišča, ponudbe je naslovila na 250 potencialnih kupcev v Sloveniji in tujini, zainteresirani kupci lahko oddajo nezavezujoče ponudbe do 15. novembra. Do včeraj so v Drogi Kolinski prodali program praškov, program vložene zelenjave in omak, program žitnih kašic. O tem, da bi se kdo resneje zanimal za celo preostalo Drogo Kolinsko, ni uradnih informacij.
Istrabenz Turizem si že skoraj leto dni prizadeva za prodajo opatijskega Grand Hotel Adriatic. Po predvidevanjih poznavalcev bi zanj lahko iztržili od 30 do 35 milijonov evrov. Preostale turistične naložbe še niso na prednostnem seznamu prodaje. Toda povsem očitno je, da so se nekatere naložbe ustavile. Istrabenz se še ni odločil za rušenje objektov v Portorožu, ker to terja naložbe, niti za gradnjo načrtovane garaže v Portorožu. Gradnja Marine v Kopru stoji že drugo leto in prav nič ne kaže, da bo kmalu prišlo do premika.
»Holdinška družba Istrabenz in njene odvisne družbe izvajajo aktivnosti, ki bodo prispevale k temu, da se bo poslabšano razmerje med kapitalom in finančnimi obveznostmi vrnilo v načrtovane okvire. Tako bodo skladno s sprejetim strateškim poslovnim načrtom prodani poslovni programi, ki ne dosegajo ciljne dobičkonosnosti, pri katerih je mogoče doseči maksimalni donos, odprodali pa bodo tudi poslovno nepotrebna sredstva. S prodajo bodo predvsem zmanjšali dolg, kar bo izboljšalo strukturo virov financiranja,« so nam odgovorili iz službe za odnose z javnostjo.
Še enkrat so opozorili na problem izplačila 19,6 milijona evrov za dividende, ki jih morajo plačati do 27. oktobra. Istrabenz se bo moral dodatno zadolžiti, če bo seveda dobil ustrezna jamstva. Analitiki menijo, da bi nadaljevanje krize in zaostrovanje bančnih pogojev lahko povzročilo celo likvidacijo krovnega podjetja Istrabenz. Toda takšna likvidacija niti ne bi bila usodna za večino Istrabenzovih podjetij, ki so sposobna preživeti tudi brez holdinga.
Iz tiskane izdaje Dela!