Ljubljana - »Besedilo pogodbe je zagotovo boljše od prvega osnutka. Številne naše pripombe, zlasti s področja pravosodja, so vključene. Vendar težko potrdim, da bo pogodba v soboto že primerna za parafiranje,« nam je včeraj povedal eden glavnih pogajalcev LDS Aleš Zalar. Bogdan Biščak pravi, da je sicer še nekaj področij, o katerih se bodo morali še pogovarjati (gospodarstvo, davki, pa tudi zdravstvo), da pa je v pogodbo zdaj vključena večina pripomb stranke Zares. Še najbolj v dvomih so očitno v DeSUS-u, pokojnine pa v tem trenutku najbolj vroča tema. Besedilo pogobe je sicer skrbno varovana skrivnost; predsednik SD Borut Pahor naj bi namreč tokrat v kuverte s pogodbami dodal pismo, v katerem poziva prihodnje partnerice, naj varujejo zaupnost dokumenta. V LDS in Zares so nam povedali, da pogajalci obeh strank dokument še pregledujejo in bodo predvidoma do jutri zbrali vse pripombe. Po prvih ocenah iz strank prihodnje koalicije je očitno, da so besedilo usklajevali in pisali različni strokovnjaki. Očitno je tudi, da se je v pogajanja zdaj vključil DeSUS, saj je bil v prvem osnutku del o socialni politiki med najkrajšimi, zdaj pa je med najdaljšimi. Stranke so se pogajale ločeno, zato je malo verjetno, da bi v soboto, ko bodo prvič sedeli vsi skupaj, lahko besedilo že dokončno uskladili in podpisali. Po tem prvem srečanju imajo sicer v najslabšem primeru še slab teden dni časa, da končajo pogajanja in dokument parafirajo do takrat, ko bo predsednik države predlagal novega mandatarja.

Po naših informacijah je med ministrstvi, ki so predvidena v prihodnji vladi, samo ena sprememba. V prvi različici je bilo za SD, najverjetneje za Mitjo Gasparija, predvideno ministrstvo brez listnice za finance, gospodarstvo, zaposlovanje in razvojna vprašanja. Zdaj naj bi bil ta resor spremenjen v ministrstvo brez listnice za razvoj in evropske zadeve, ob njem pa menda ni več zapisano, da pripada socialdemokratom. Novo ministrstvo brez listnice za zamejce še ni vključeno v pogodbo. Imen ministrov ali morebitnih delitev po strankah v pogodbi, po naših informacijah, še ni. Sicer pa nam je uspelo izvedeti še nekaj podrobnosti.

Pravosodje

V besedilo je vključena zahteva LDS, da bo vlada preverila in predlagala uresničitev vseh doslej neizvršenih odločb ustavnega sodišča, namesto šestmesečnega roka pa naj bi se to zgodilo takoj.

Volilni sistem

V pogodbo naj bi vključili predlog Zares, po katerem bo nova vlada skušala spremeniti volilni zakon (za kar sicer potrebuje dve tretjini poslanskih glasov), in sicer tako, da bi ta ostal proporcionalni, da pa bi volivci imeli večji vpliv na dodelitev mandatov, torej na to, kateri poslanci bi sedeli v parlamentu. Vlada naj bi tudi razmislila o spremembi referendumske ureditve, denimo o kvorumu za veljavnost referenduma ali da bi bili vsi referendumi na isti dan v letu.

Premoženje države

Za nekatere nekoliko sporne preferenčne delnice, v katere naj bi država preoblikovala svoje deleže v zasebnih podjetjih, naj bi kot možen način umika države iz gospodarstva ostale zapisane v pogodbi. Nekaj polemik lahko povzroči določba o znižanju sejnin in nagrad članom nadzornih svetov, ki po naših podatkih ostaja v pogodbi, pa tudi zaveza, da naj bi se vlada z delodajalci dogovorila o zgornji meji za menedžerske plače, nagrade in odpravnine. Na to smo včeraj že slišali pripombe, češ da bi vlada tako preveč posegla v zasebni sektor.

Davki

Davek na nepremičnine naj bi, po naših podatkih, uvedli šele po temeljitem razmisleku in razpravi, nosilec obdavčitve pa naj ne bi bilo lastništvo, ampak sama nepremičnina s svojo lokacijo, opremljenostjo in kvaliteto.

Mediji

Po naših podatkih naj bi spremenili status Slovenske tiskovne agencije, ki je zdaj v celoti v lasti države. Organe upravljanja in nadzora RTV Slovenija naj bi izvzeli iz vpliva politike. Pri postopkih imenovanja naj bi odpravili zastopstvo političnih strank.

Javna uprava

Načrtovali naj bi pomembno novost: v okviru vlade naj bi ustanovili centralni organ, ki bi v prvih fazah priprave predpisov ocenjeval ustreznost z različnih vidikov (proračunskega, socialnega, ekonomskega, okoljskega). Nekateri v strankah prihodnje koalicije so se včeraj spraševali, kakšen organ bi to bil in ali ne gre morda v tem primeru za nekakšno »nadministrstvo«.

Plačni sistem v javnem sektorju

Plačni sistem naj bi postopoma popravljali in dopolnjevali, da bi dosegli večjo stopnjo avtonomnosti in odgovornosti v posameznih podsistemih (šolstvo, zdravstvo, znanost). Zavzeli se bodo tudi za spremembo piramidne plačne strukture in sistema nagrajevanja. Kadre v javni upravi bi naj znova usposabljali v okviru upravne akademije, vrnili naj bi tudi strokovne izpite za delo v javni upravi (kar je odpravila Janševa vlada).

Pokojnine

Kot smo izvedeli, se v koalicijski pogodbi zavzemajo za takojšnjo modernizacijo in dograditev pokojninskega sistema. Prihodnja vlada naj bi se potemtakem zavezala, da bodo skušali zagotoviti pokojnine za varno starost vseh generacij, a ob upoštevanju socialne vzdržnosti in ustreznega razmerja do plač. Po naših informacijah skuša DeSUS veliko bolj natančno definirati model usklajevanja pokojnin in ohraniti veljavo in težo prvega pokojninskega stebra (pokojninska blagajna), ki se polni s prispevki delovno aktivne populacije. Najnižje pokojnine s polno delovno dobo bi naj izboljševali s postopnim dvigom nad prag revščine, to pa naj bi dosegli z usklajevanjem z rastjo nominalnega BDP in upoštevanjem rasti minimalne plače. Višje pokojnine pa bi se usklajevale z rastjo cen in plač. Ideja predlagane rešitve je, da bi nižje pokojnine rasle hitreje od višjih pokojnin, o kateri pa niso poenoteni ne v bodoči koaliciji in po naših informacijah tudi ne v samem DeSUS.

Drugi vir morebitnih težav pri usklajevanju koalicijske pogodbe pa je, da se zavezujejo krepiti pomen dodatnih virov financiranja pokojnin, zlasti prostovoljnega dodatnega pokojninskega varčevanja, ki predstavlja drugi steber. Kot je slišati v DeSUS, se bojijo, da bi rešitve, kot so formulirane v koalicijski pogodbi, krepile drugi pokojninski steber na račun slabitve prvega pokojninskega sistema, čemur pa odločno nasprotujejo. Zaradi finančne krize je namreč propadla že cela vrsta skladov, zato DeSUS, pa tudi sindikati in upokojenska društva krepitvi drugega stebra nasprotujejo.

Po naših podatkih so se včeraj pogajalci SD in DeSUS deloma že uskladili, več pa bo znano danes, ko bodo na mizah že točni izračuni, kaj pomeni posamezni model za upokojence in kaj za javne finance.

Iz petkove tiskane izdaje Dela!