Ker je v obdobju finančne krize in gospodarske negotovosti čas razkošje, naj predsednik države, državni zbor in kandidat za mandatarja le pohitijo. Slovenija mora hitro dobiti kompetentno in odločno ekipo, ki bo znala krmariti v teh nerazkošnih časih.
Prvi odzivi vodij poslanskih skupin po pogovorih s predsednikom republike Danilom Türkom, ki ima po ustavi dolžnost predlagati mandatarja za sestavo vlade, kažejo, da utegne dobiti prvak SD Borut Pahor na glasovanju za mandatarja udobno podporo. Poleg koalicijskih 50 glasov lahko računa še na »Jelinčičevih« pet glasov in morda še kakšnega, čeprav možnosti ni prav veliko.
Predsednik republike bi lahko že sporočil svojo odločitev, ki verjetno ni pretirano težka, a tega ni storil iz vsaj dveh razlogov. Kot zagovornik procedure in spoštovanja institucij bi bil verjetno videti neresno, če bi s hitro odločitvijo pustil vtis, da se je z vodji poslanskih skupin posvetoval že odločen, kako bo ravnal. Z zamikom odločitve, ki je še vedno v zakonskih okvirih, pa po svoje tudi pomaga Pahorju, ki mu je brez večjih pretresov uspelo spraviti pod streho vsebino koalicijskega sporazuma.
Zdaj je na vrsti težji del naloge, ko mora sestaviti ministrsko ekipo. In tu lahko nastanejo precejšnje težave, saj so v koaliciji štirje, vsak s svojimi željami in interesi. Zato ne preseneča včerajšnje sporočilo po srečanju prvakov bodoče koalicije, da ne bodo dovolili »fevdalizacije resorjev«. Za lomljenje interesov in brzdanje plenilske mentalitete je potreben čas - prav čas pa je v obdobju finančne krize in vsesplošne negotovosti razkošje, ki ga ni na pretek.
Te dni smo veliko poslušali, da bodo ministri nove vlade predvsem izvedenci na svojem področju, šele nato strankarski ljudje. Takšne želje Boruta Pahorja so razumljive, vendar bodo konkretna imena dokaz, ali je s tem mislil resno. Na tej podlagi ga bomo tudi mediji ocenjevali, ali mu je uspelo. Prav dobra kadrovska izbira je bila namreč njegov pomembni adut, ko so se ljudje odločali na volitvah. Tretji kriterij, na podlagi katerega bo izpolnjeval kadrovsko križanko, pa je politična homogenost. Se pravi, da bodo v vladi sedeli vsi predsedniki strank. Ko vse to upoštevamo, lahko v zamegljeni podobi že vidimo sestavo prihodnje vlade.
Ker je v obdobju finančne krize in gospodarske negotovosti čas razkošje, naj predsednik države, državni zbor in kandidat za mandatarja le pohitijo. Slovenija mora hitro dobiti kompetentno in odločno ekipo, ki bo znala krmariti v teh nerazkošnih časih.