Trst - Nekateri slovensko-italijanske meje še niso v celoti odpisali ter slovenski manjšini v Italiji in italijanski manjšini v Sloveniji še ne priznavajo vloge povezovalcev in soustvarjalcev novih odnosov. Tako je menil zunanji minister Dimitrij Rupel, ki je danes nagovoril zbrane v tržaški Rižarni v okviru obiska krajev spomina pred dnevom mrtvih.
Minister Rupel, ki ga je spremljal generalni konzul v Trstu Jože Šušmelj, je vodil slovensko delegacijo, ki je danes obiskala kraje spomina trpljenja primorskih Slovencev na Tržaškem. Osrednja svečanost je bila, kot vsako leto, v nekdanjem nacističnem koncentracijskem taborišču v Rižarni v Trstu, kjer je zunanji minister nagovoril prisotne. Pri tem je vsakoletno srečanje v Rižarni označil kot trenutek zbranosti ob spominu na mračno obdobje evropske zgodovine in ponavljanja obveze ob skupni gradnji prihodnosti na temelju prijateljstva in sodelovanja.
Poudaril je, da se bomo spominu žrtev dogajanj v času med dvema vojnama, med drugo svetovno vojno in takoj po njej najbolje oddolžili s prizadevanji za sožitje in za drugačne odnose med državami in ljudmi. Glede tega so bili v Evropi v zadnjih dveh desetletjih storjeni veliki koraki, je dejal minister, ki pa je opozoril, da smo še daleč od ciljev, ki smo si jih zastavili. "Zaskrbljeni smo, ker v številnih državah še vedno opažamo znake nestrpnosti, ki včasih celo terjajo človeška življenja, in ker se preveliko število Evropejcev še vedno izreka za ideje, ki so sorodne onim, ki so v prvi polovici prejšnjega stoletja peljale Evropo v propad," je povedal.
Minister se je zavzel še za več strpnosti, medsebojnega spoštovanja in razumevanja. "To velja tudi za nas, v tem prostoru ob meji, ki smo jo v decembru fizično odpravili. Nekateri ljudje te meje še niso v celoti odpisali in obema manjšinama, ki ob njej živita, še ne priznavajo vloge povezovalcev, soustvarjalcev novih odnosov, kar seveda terja tudi veliko razumevanja in veliko strpnosti," je poudaril Rupel.
O sedanjem položaju slovenske manjšine
Rupel je ob tem izrecno opozoril na sedanji trenutek, ki ga doživlja slovenska manjšina v Italiji. "Tako v tem času z zaskrbljenostjo poslušamo organizacije slovenske manjšine v Italiji, ki opozarjajo na krčenje finančnih sredstev, na omejevanje šolske ureditve in na druge ukrepe, ki bi lahko resno ogrozili razvoj in celo obstoj manjšine," je spomnil.
"Seveda, razumemo splošne težave, ki jih sedanja svetovna kriza povzroča vsem državam, vendar je treba tem težavam kljubovati prav s krepitvijo tistih delov družbe, ki jamčijo njeno pluralnost in raznolikost. Manjšini sta s strpnostjo, sožitjem in sodelovanjem doslej to vlogo odlično opravljali," je povedal. Prav tako ne razumemo, kako je mogoče, da so težave tudi z obeležjem, ki ga želijo slovenske borčevske organizacije postaviti tu v Rižarni.
Trst je bil od nekdaj kozmopolitsko mesto, ki je svojo slavo gradilo na različnosti, strpnosti in razumevanju in v katerem so skupaj živeli ljudje različnih narodov, kultur in veroizpovedi. Tudi med žrtvami Rižarne so bili Italijani, Slovenci, Hrvati, Judje in pripadniki drugih narodov, njihova skupna žrtev pa je tudi obveza za nas vse, da gradimo prihodnost na medsebojnem razumevanju in spoštovanju. Tako bomo najbolje počastili spomin nanje, je sklenil Rupel.
S slovesnostjo v Rižarni se je tako končal obiske obeležij, ki sta jih opravili slovenski delegaciji. Prva delegacija pod vodstvom župana občine Sežana Davorina Terčona je obiskala spomenik bazoviškim junakom na Bazovski gmajni in grobnico padlih na pokopališču v Bazovici, delegacija pod vodstvom ministra Rupla pa je položila vence na grobnico borcev na tržaškem vojaškem pokopališču, na grob bazoviških junakov na glavnem tržaškem pokopališču in k bližnjemu spomeniku NOB.
Svoje vence so položili in se udeležili svečanosti v Rižarni tudi župani oziroma predstavniki občin Sežana, Komen, Hrpelje-Kozina, Koper, Izola in Piran na slovenski strani ter občine Dolina na italijanski strani meje, pa tudi predstavniki krovnih organizacij Slovencev v Italiji, Slovenske kulturno-gospodarske zveze in Sveta slovenskih organizacij, stranke Slovenska skupnost, bivših borcev in deportirancev ter veteranov vojne za Slovenijo.