"Tudi danes potrebujemo reformatorskega duha"

Trubarjev zgled povezovanja narodne in evropske razsežnosti ima velik pomen tudi danes, je menil predsednik Slovenije Danilo Türk, ki je bil glavni govornik na včerajšnji proslavi ob dnevu reformacije. Fotogalerija in videoprispevka.

El.M./Ju.A./STA
pet, 31.10.2008, 09:07
Prva omemba pojma Slovenec

V Sloveniji je 31. oktober državni praznik, dan reformacije. Slovencem je reformacija prinesla prvo knjigo in s tem knjižni jezik, pa tudi prvo omembo pojma Slovenec. Po besedah zgodovinarja Igorja Grdine gre pri reformaciji za nekakšen paradoks, saj se je "rodila iz želje prenoviti prvotno krščanstvo, vendar pa se je rodilo nekaj novega".

Profesor za biblijsko teologijo Martin Luther je 31. oktobra 1517 na vrata cerkve v nemškem Wittenbergu obesil 95 tez o prenovi Cerkve. Tako se je začelo reformno gibanje, ki je privedlo do notranje preureditve katoliške cerkve, pa tudi do nastanka novih cerkva.

Osrednja osebnost slovenskega protestantizma je postal Primož Trubar (1508-1586), ki je napisal več kot 25 del oziroma polovico vseh knjig, ki so jih napisali protestantski pisci. Leta 1550 je napisal Katekizem, prvo knjigo v slovenskem jeziku in prvo slovensko tiskano knjigo sploh, ki ji je dodal še Abecednik.

Najpomembnejše delo slovenskega protestantizma je po mnenju številnih strokovnjakov prevod Biblije, ki jo je Jurij Dalmatin leta 1584 dal natisniti v Wittenbergu. V času reformacije je nastal tudi prvi slovenski pravopis, Zimske urice Adama Bohoriča, ki je začrtal slovensko pisanje v naslednjih dveh stoletjih.

Glede pomena reformacije za Slovence je Grdina dejal, da "morate razumeti literarnega zgodovinarja, slovenista, ki bo navdušen nad tem vznikom slovenske literature. Zato je popolnoma jasno, da jaz protestantizma ne morem ocenjevati drugače kot skozi slovensko knjigo oziroma skozi rojstvo slovenskega knjižnega jezika".

Moč tega knjižnega jezika je bila tolikšna, da so ga pozneje sprejeli tudi katoliki, je poudaril zgodovinar. "Skratka, ta pojav je Slovence vendarle združeval, a jih je tudi seveda ločeval," je opozoril in pojasnil, da je bil čas v obdobju reformacije in t. i. protireformacije nasilen.

Ljubljana - Prispevek slovenskih nosilcev reformacije k naši kulturni in politični rasti je neizbrisen in še naprej aktualen, je v govoru na slavnostni proslavi ob dnevu reformacije in 500. obletnici rojstva Primoža Trubarja poudaril predsednik republike Danilo Türk. "Tudi danes potrebujemo reformatorskega duha in reformatorjev," je dodal.

Türk je prepričan, da nam dan reformacije vsako leto ponuja priložnost, da razmislimo o naši preteklosti in naši sedanjosti, o naši zgodovinski usodi in o vrednotah, ki jih moramo gojiti kot narod. "To je nujno in prav, ker želimo, ker hočemo - ne le preživeti, ne le 'stati in obstati', ampak tudi zagotoviti si pravično mesto v svojem okolju, to je v Evropi in svetu," je pojasnil.

Po besedah predsednika republike je obdobje evropske reformacije in še posebeno vloga slovenskih protestantov v 16. stoletju naš pomemben vir navdiha. "V tistih burnih časih je začela nastajati Evropa kot skupnost političnih narodov, Evropa, ki se je postopoma izvila iz nadvlade takratne Katoliške cerkve in iz njenih takratnih moralnih zablod," je dejal in dodal, da so tedanji časi zahtevali preporod.

"Naš narod je postal kulturni narod"

"In preporod se je tudi zgodil s humanizmom in renesanso, z versko reformacijo in širitvijo pisane besede, ki jo je omogočila iznajdba tiska, z uveljavljanjem nacionalnih jezikov in nastajanjem nacionalnih držav," je poudaril Türk in dodal, da so prva desetletja tega procesa so za vse evropske narode pomenila zgodovinsko priložnost.

"Kdor jo je uporabil, je napredoval," je dejal Türk in poudaril, "da smo Slovenci lahko ponosni na naše može tedanjega časa, ki so spoznali pomen preobrazbe in duha časa in ga znali povezati s potrebami naroda". Po besedah predsednika republike so objava prvih slovenskih knjig, prevodi biblijskih besedil in, naposled, prevod celotne Biblije leta 1584 postavili slovenski narod nepovratno na zemljevid evropskih narodov.

"Naš narod je tako postal kulturni narod," je poudaril. Ob tem je pojasnil, da je bila v središču tega pomembnega dejanja mogočna osebnost Primoža Trubarja. Trubar je, ugotavlja Türk, za vselej dokazal, da ni nasprotja, da ni kontradikcije med širino duha evropsko, "danes bi rekli - svetovno - oblikovanega intelektualca in iskrenim prizadevanjem za izboljšanje usode lastnega naroda".

Trubarjev zgled za danes

Po Türkovem mnenju ima Trubarjev zgled povezovanja narodne in evropske razsežnosti velik pomen tudi danes. Ob tem se je vprašal, kaj je poleg privrženosti svojemu ljudstvu in vključevanosti v evropsko preobrazbo slovenske protestante motiviralo pri njihovem delu. "Tisto najmočnejše v jedru Trubarjevega dela je njegova krščanska etika, njegova globoka vernost in njegova etičnost," je prepričan predsednik republike.

Obenem je spomnil, da smo v Ljubljano dobili za kratek čas na vpogled edini preostali izvirni natis Trubarjeve Cerkovne ordninge. "Paradoks, dejal bi prijazen paradoks zgodovine, je, da smo to knjigo letos dobili na vpogled iz vatikanske knjižnice in z osebnim posredovanjem papeža," je dejal.

"Prevladalo je univerzalizirano potrošništvo"

Po njegovih besedah živimo v času, ki je v mnogih pogledih etično izpraznjen čas. "Naš čas je za razliko od preteklih obdobij odpravil ideološki ekskluzivizem in ideološko prevlado. To je bila dobrodošla sprememba, sprejeta z olajšanjem. Vendar pa s tem nismo doživeli konca zgodovine. Do končne osvoboditve ni prišlo. Prevladalo je univerzalizirano potrošništvo, ki ga na duhovni ravni spremljata politična korektnost in naivna pričakovanja, ki jih je ustvaril proces globalizacije," je opozoril.

Predsednik republike meni, da ni težko ugotoviti, kako prazna so pričakovanja globalizacije in kako neiskrena zna biti politična korektnost. "Pod to tanko plastjo prevladujočih iluzij pa se, kot vselej, uveljavljata cinizem in vulgarnost ekonomske in politične moči," je opozoril in poudaril, da je sedanja globalna finančna kriza samo najnovejši in najvidnejši simptom naše problematične stvarnosti. "Naš čas kar kliče k afirmaciji etike v ekonomiji in politiki - in to tako na nacionalni kakor tudi na globalni ravni," je prepričan.

"Ko se na Slovenskem oziramo po vzornikih iz preteklosti, so nam nosilci reformacije še posebno blizu. Njihovo sporočilo je ostalo za vselej zapisano v našem zgodovinskem spominu. Njihov prispevek k naši kulturni in politični rasti je neizbrisen in vselej aktualen. Njihova etičnost je vzor in navdih za vse nas, ne glede na našo versko pripadnost ali nazorsko usmerjenost," je še dejal Türk.



Povezane novice

31. oktober ob 12:32
V Sloveniji je danes državni praznik, dan reformacije. Slovencem je reformacija prinesla prvo knjigo in s tem knjižni jezik, pa tudi prvo omembo ...

Komentiraj članek

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje je preprosto, vendar pa zaradi spodbujanja kulturne in dostojanstvene razprave pred oddajo komentarjev zahtevamo celostno registracijo. Ste že registrirani? Prijavite se.

Pogoji komentiranja so dopolnjeni!

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje prispevkov na spletni strani Delo.si ni pravica, temveč možnost, ki jo omogoča medijska družba Delo, d. d. S komentarji prispevkov izražate svoje mnenje ali stališče na lastno odgovornost. Za objavo komentarjev, ki bodo na ogled takoj vidni vsem obiskovalcem portala, zahtevamo celostno registracijo z vnosom osebnih podatkov. Kot registriran uporabnik, ki osebnih podatkov v uporabniškem računu ni dopolnil, pa imate možnost oddaje komentarjev, pri čemer si uredništvo pridržuje pravico do objave po lastni presoji.

Uredništvo spletne strani Delo.si in izdajatelj Delo, d. d., spodbujata kulturno in dostojanstveno razpravo in se zavzemata za argumentirano kritiko, ne dovoljujeta pa zlorabe medijskega prostora za izražanje stališč, mnenj ali komentarjev, ki so žaljivi, napeljujejo k sovraštvu ali nasilju, oglašujejo izdelke ali storitve ali so kako drugače pravno sporni.

Po kazenskem zakoniku je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe, kakor tudi za razžalitev, žaljivo obdolžitev in obrekovanje. Uredništvo Delo.si bo pomagalo pri ugotavljanju identitete avtorjev sporočil, če bodo to zahtevali pristojni organi. Podatke lahko na zahtevo sporoči tudi prizadeti osebi zaradi uveljavljanja njenih pravic.

Uredništvo Delo.si bo zato po svoji presoji brisalo sporna sporočila; posameznim avtorjem bo tudi odvzelo možnost komentiranja.

Za vsebino, naslove in priloge sporočil v forumih so odgovorni avtorji sami.

Medijska družba Delo, d. d., uredništvo Delo.si

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!

Komentarji

Prikaži komentarje
Prikaži:
27 komentarjev
27 komentarjev
Stran: <|1|>
Prikaži: