Tbilisi - Gruzijski parlament je v soboto potrdil sestavo nove vlade, ki jo bo poslej vodil premier Grigol Mgaloblišvili, v njej pa so še štirje novi ministri. Sakašvili je v ponedeljek, slabe tri mesece po oboroženem konfliktu z Rusijo, sicer brez pojasnil odstavil dosedanjega premiera Lada Gurgenidzeja.
Na njegov položaj je imenoval Mgaloblišvilija, ki je bil doslej gruzijski veleposlanik v Anakari. Poleg Mgaloblišvilija so v vladi še štirje novi ministri. Koba Subeliani je prevzel vodenje ministrstva za begunce, Zurab Adejšvili za pravosodje, Georgi Kačidze za okolje in Grigol Vašadze za šport in kulturo.
Parlament je na izredni seji v soboto novo vlado potrdil z veliko večino 98 glasov za in 11 proti. Sakašvili med poslanci uživa visoko podporo. Dosedanji premier Gurgenidze je vlado vodil manj kot leto dni, potem ko je novembra lani zamenjal Zuraba Nogajdelija. Slednji se je moral od položaja posloviti po spopadu med varnostnimi silami in opozicijskimi protestniki na ulicah Tbilisija.
Sakašvili je spremembe v vladi uvedel v času, ko se gruzijske oblasti soočajo z naraščajočimi kritikami zaradi ravnanja v avgustovski vojni z Rusijo. Ta je izbruhnila po gruzijski ofenzivi na separatistično pokrajino Južna Osetija, na katero je Moskva odgovorila z vojaškimi operacijami. Rusija je posledično tudi priznala neodvisnost Južne Osetije in druge gruzijske separatistične pokrajine, Abhazije.
Sakašvili opozarja pred nevarnostjo novih ruskih napadov
Sakavšvili je medtem v pogovoru za nemško revijo Focus, ki bo izšla v prihodnjem tednu, posvaril pred obnovitvijo konflikta v prihodnjih tednih. Kot je povedal, Rusija ni zadovoljna z rezultati vojne, želela naj bi namreč prevzeti nadzor nad plinovodi v Gruziji. "S tem bi Rusija v prihodnjih petih letih nadzirala 60 odstotkov več energije kot danes in bi tako imela monopol nad energetsko preskrbo Evrope," je za Focus povedal Sakašvili.
Ker svet trenutno svojo pozornost usmerja v finančno krizo in volitve v ZDA, bi bil po mnenju Sakašvilija to za Moskvo idealen čas, da izvede nove napade. "Nevarnost je akutna," je še dejal Sakašvili. Ob tem je Evropsko unijo pozval, naj poskrbi, da bo Rusija umaknila svoje sile iz Abhazije in Južne Osetije. Sam si namreč želi ti dve ozemlji znova priključiti Gruziji, tamkajšnjim ljudem pa bi dopustil svoboden dostop do informacij in jih potegnil iz osamitve.
Sakašvili je sicer v pogovoru tudi napovedal, da bo predložil dokaze, da je avgustovsko vojno sprožila Rusija. Kot je dejal, lahko sedaj s pomočjo videoposnetkov in izjav prič dokaže, da so ruske sile ob izbruhu krize 8. avgusta same z zračnimi silami in topništvom obstreljevale prestolnico Južne Osetije Chinvali. Rusija je po njegovih navedbah vojaško akcijo na Kavkazu "izvrstno, kot v scenariju, pripravila" že pred letom 2006.